Zakaj plača ni več dovolj: Novi trendi na trgu dela 2025
V zadnjem času se na trgu dela dogajajo pomembne spremembe. Zaposlitveni portal Moje delo, ki je del Styrie digital marketplace, je ta teden predstavil zanimive ugotovitve, ki kažejo, da plača ni več glavni dejavnik pri izbiri delodajalca. Zaposleni danes iščejo delodajalce, ki jim lahko zagotovijo dolgoročno varnost, uspešnost, jasno vizijo in stabilno poslovanje. Kljub temu pa konkurenčna osnovna plača še vedno ostaja pomemben, vendar ne več ključni dejavnik. Raziskava je med oktobrom 2025 in marcem 2026 v Sloveniji zajela 10.000 strokovnjakov.
Med najpomembnejšimi dejavniki, ki vplivajo na izbiro delodajalca, so poleg zagotovljene zaposlitve še uspešnost podjetja na trgu, jasni in ambiciozni cilji, rast in produktivnost podjetja ter kakovost izdelkov in storitev. Vodja projekta Maja Kmet je komentirala, da zaposleni vse bolj iščejo delodajalce, ki ponujajo dolgoročno varnost in stabilnost, medtem ko se pomen zadovoljstva in odnosov nekoliko umika. To sicer ne pomeni, da so postali nepomembni, vendar so zaradi trenutnih razmer nekoliko stopili v ozadje.
Razlike v plačah in fleksibilnost
V raziskavi je bilo ugotovljeno, da povprečna bruto plača med akademskimi strokovnjaki znaša približno 2600 evrov. Razlika med spoloma se zmanjšuje, saj se je z lanskih 277 evrov skrčila na 241 evrov, kar predstavlja približno 13-odstotno zmanjšanje. Nasprotno pa se je razlika med neakademskimi strokovnjaki povečala, in sicer z 239 evrov na 287 evrov, kar pomeni približno 20-odstotno rast. Kljub premiku k stabilnosti, fleksibilni delovni pogoji ostajajo pomembni. Kar 93 odstotkov akademskih in 86 odstotkov neakademskih strokovnjakov si želi možnost dela na daljavo, kar potrjuje, da fleksibilnost ostaja ključni del privlačnosti delodajalca.
Prednost zasebnemu sektorju
Večina zaposlenih še vedno daje prednost zasebnemu sektorju. Med akademskimi strokovnjaki jih 68 odstotkov izbere zasebni sektor, medtem ko jih 32 odstotkov preferira javni sektor. Pri neakademskih strokovnjakih je razmerje nekoliko drugačno, saj jih 62 odstotkov izbere zasebni sektor, 38 odstotkov pa javni. To kaže na jasno preferenco za stabilnost in priložnosti, ki jih ponuja zasebni sektor.
Maja Kmet je še dodala, da so zaposleni pripravljeni sprejeti manj idealne odnose, če jim podjetje nudi stabilnost, uspešnost in jasne možnosti razvoja. Ta premik je odraz časa, ki ga zaznamujejo negotovost, hitre spremembe in potreba po varnosti. Raziskava, ki poteka že od leta 2007, meri poznavanje podjetij kot delodajalcev, upoštevanje podjetij kot potencialnih delodajalcev, zaželenost oziroma ugled delodajalcev in potencialne prijave na razpisana delovna mesta v podjetjih ter najbolj pogoste asociacije, s katerimi anketiranci povezujejo posamezne delodajalce.
Spletno uredništvo
