Pet držav EU poziva k davku na presežke v energetiki

Finančni in gospodarski ministri iz Avstrije, Nemčije, Italije, Portugalske in Španije so pozvali Evropsko komisijo (EK), naj uvede davek na presežne dobičke energetskih podjetij. Ta podjetja naj bi po njihovem mnenju izkoriščala krizo, ki jo je povzročila vojna v Iranu, za ustvarjanje nepričakovano visokih dobičkov.

Zakaj bi uvedli obdavčitev energetskih podjetij?

Ministri iz omenjenih držav EU-ja so v svojem pismu komisarju za podnebje, Wopkeju Hoekstru, poudarili potrebo po uvedbi solidarnostne dajatve. Ta dajatev, uvedena med energetsko krizo po začetku vojne v Ukrajini leta 2022, je bila namenjena obdavčitvi presežnih dobičkov v sektorju fosilnih goriv, kot sta nafta in plin.

“Glede na trenutna izkrivljanja trga in proračunske omejitve bi morala Evropska komisija hitro razviti podoben instrument na ravni EU-ja, ki bi temeljil na trdni pravni podlagi,” so zapisali ministri v svojem pismu.

Po njihovem mnenju bi uvedba takšnega davka pokazala enotnost Evropske unije ter zagotovila, da tisti, ki imajo koristi od vojne, prispevajo k zmanjšanju bremena za širšo javnost. To bi bila pomembna poteza za razbremenitev državljanov in podjetij, ki jih energetska kriza še posebej prizadene.

Kakšen bi bil namen prilivov od davka?

Zbrana sredstva od morebitnega davka bi po mnenju ministrov morala biti namenjena financiranju začasnih ukrepov za zmanjšanje bremena, ki ga visoke cene energentov povzročajo kupcem. Hkrati bi ta sredstva pomagala omejiti rast inflacije, ne da bi dodatno obremenjevala proračune držav članic EU.

Cene nafte in zemeljskega plina so se namreč od začetka ameriško-izraelskih napadov na Iran 28. februarja znatno zvišale. Iran je skorajda zaprl strateško pomembno Hormuško ožino in izvaja napade na energetsko infrastrukturo v Perzijskem zalivu. Čeprav EU večino svojih potreb po nafti in plinu pokriva s pridobivanjem iz držav zunaj Perzijskega zaliva, naraščajoče svetovne cene še naprej vplivajo na evropska podjetja in gospodinjstva.

Podrobnosti glede predlagane dajatve

Ministri v svojem pismu niso določili natančne višine predlagane dajatve niti niso opredelili podjetij, ki naj bi bila zavezana njenemu plačilu. Njihova pobuda se osredotoča na načelno potrebo po ukrepanju, ki bi omogočilo pravičnejšo porazdelitev bremena energetske krize med vse udeležence na trgu.

Ko bodo te države dosegle soglasje o podrobnostih predlagane dajatve, bo Evropska komisija morala oceniti pravne in finančne posledice ter možnosti za implementacijo na ravni EU.

Zmanjšanje bremena za potrošnike

Ministri so izrazili prepričanje, da je treba nujno razbremeniti kupce, ki jih bodo visoke cene energentov najbolj prizadele. To bi bilo mogoče doseči z učinkovito porazdelitvijo prihodkov od davka in usmeritvijo teh sredstev v ukrepe, ki bodo ublažili vpliv dragih energentov na gospodinjstva in podjetja.

Evropska unija bo morala v prihodnjih mesecih sprejeti pomembne odločitve glede tega vprašanja, saj se energetska kriza še naprej poglablja, države članice pa iščejo skupne rešitve za zaščito svojih gospodinjstev in gospodarstev pred naraščajočimi stroški.

Spletno uredništvo Goriške novice