Bo vlada znižala DDV za hrano, ki je dražja za 70 odstotkov
V zadnjih letih se cene hrane in energentov vztrajno dvigujejo, kar pritiska na proračune gospodinjstev in ustvarja potrebo po hitrih vladnih ukrepih. Na mizi so različni predlogi, ki se dotikajo prehrane, kmetijstva in naftnih derivatov. Čeprav gre za izhodišča morebitnih interventnih ukrepov, dokončna vsebina še ni oblikovana.
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer si prizadeva pripraviti večino zakonskih podlag za interventne ukrepe do naslednjega tedna, da bi lahko država hitro reagirala v primeru nepredvidljivih razmer.
Naftni derivati in plin
Pri naftnih derivatih se pričakujejo drastične podražitve. Vlada namerava natančneje zbirati podatke o porabi in komercialnih zalogah, medtem ko bodo morali naftni trgovci obvezno poročati o morebitnih motnjah v oskrbi. Ena izmed možnosti je uvedba diferenciranih cen goriv. Čeprav podrobnosti še niso znane, bi to lahko pomenilo razlike v cenah goriva na avtocestah in v mestih ali celo ugodnejše cene za določene sektorje, kot so kmetijstvo, prevozništvo in logistika.
Na področju plina se razmišlja o posebnih državnih strateških zalogah. Za to bi lahko najeli skladišča v tujini, trgovcem pa bi lahko zapovedali, da delež plina zakupijo vnaprej, da bi se izognili cenovnim nihanjem.
Naraščajoče cene in predlogi za znižanje DDV
Cene hrane naj bi se po napovedih v prihodnjih mesecih še povečale, čeprav so že zdaj visoke. Po podatkih statističnega urada se je v šestih letih goveje meso podražilo za skoraj 70 odstotkov, sadje za več kot 60 odstotkov, posneto mleko za polovico, sir in kruh pa za približno tretjino. Trgovci pričakujejo nove cenike zaradi dviga cen energentov, transporta in embalaže, kar je posledica razmer na Bližnjem vzhodu.
V luči napovedanih dvigov cen Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) predlaga znižanje davka na dodano vrednost (DDV) za osnovne prehranske izdelke. Predsednica TZS Mariča Lah je izpostavila, da bi se regresirana stopnja DDV lahko uporabljala za mleko, mlečne izdelke, jajca, zelenjavo, sadje, žita ter mlevske in pekovske izdelke. Prodaja živil je po podatkih TZS prvič v desetletju padla za pet odstotkov, kar dodatno utemeljuje potrebo po znižanju DDV.
“Pričakujem samo še to, da se nemudoma in hitro zadeva realizira,”
je poudarila Lahova.
Kmetijska ministrica Mateja Čalušić je podprla predlog:
“Sosednje države imajo tudi petodstotno stopnjo DDV, tako da o teh številkah se trenutno pogovarjamo in ko se bomo odločili, bomo tudi konkretno povedali, kolikšna bo stopnja.”
Slovenija ohranja eno najvišjih, 9,5-odstotno stopnjo DDV na osnovna živila v regiji. Sosednje države, kot so Hrvaška, Madžarska in Italija, imajo bistveno nižjo, približno petodstotno stopnjo. Avstrija pa bo letos svojo desetodstotno stopnjo znižala na nekaj manj kot pet odstotkov. Glede na besede ministrice lahko tudi v Sloveniji pričakujemo podobne ukrepe.
Spletno uredništvo
