Vlada Republike Slovenije se je zbrala na pomembnem sestanku, kjer razpravlja o izhodiščih za interventne ukrepe, ki bi pomagali ublažiti posledice energetske krize. Kriza je nastala zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer na Bližnjem vzhodu, predvsem zaradi ameriško-izraelskega napada na Iran. Predlagani ukrepi naj bi zajemali področja gospodarstva, energetike, prehranske varnosti in kmetijstva.
Med konkretnimi možnostmi, ki jih vlada že aktivno preučuje, je tudi znižanje DDV-ja za osnovna živila, pri čemer se v razpravah omenja stopnja okoli petih odstotkov, po vzoru nekaterih sosednjih držav. O tem naj bi se vlada v prihodnjih dneh uskladila z deležniki iz celotne prehranske verige – od kmetov do trgovcev. Ukrep naj bi bil namenjen neposredni razbremenitvi gospodinjstev, ki jih rast cen hrane najbolj prizadene.
Na področju energetike vlada pripravlja širši paket ukrepov, ki presega kratkoročne intervencije. Med ključnimi predlogi je vzpostavitev dodatnih strateških zalog plina, tudi z zakupom skladišč v tujini, kar naj bi povečalo odpornost države na morebitne motnje v oskrbi. Poleg tega se predvideva dolgoročno pogodbeno zavarovanje do 90 odstotkov potrebnih količin plina in elektrike za obdobje treh do petih let, s čimer bi omejili izpostavljenost cenovnim šokom na trgih.
Vlada načrtuje tudi uvedbo garancijske sheme prek SID banke, ki bi gospodarstvu omogočila večjo predvidljivost in stabilnost pri nabavi energentov. Hkrati se pripravljajo ukrepi za bolj natančno spremljanje porabe energentov, obvezno poročanje o motnjah v preskrbi ter možnost diferenciranih cen goriv, ki bi omogočile bolj ciljno usmerjeno upravljanje trga.
Interventni ukrepi so bili že na prvem povolilnem sestanku med glavnimi temami razprav. Srečanja so se udeležili vodje petih parlamentarnih strank, ki so se zavezali, da bodo sodelovali pri pripravi ukrepov še pred imenovanjem nove vlade. Premier in predsednik stranke Svoboda, Robert Golob, je poudaril nujnost hitrega ukrepanja, saj se Evropa pripravlja na širšo gospodarsko krizo zaradi zaostrovanja razmer na Bližnjem vzhodu.
Osnutki ukrepov, ki jih je pripravila stranka Svoboda, so že bili predstavljeni predsednikom potencialnih koalicijskih partneric. Na sestanek so bili povabljeni vodje strank SD, Demokrati, Levica, Vesna ter Resni.ca, medtem ko so vabilo zavrnili v trojčku NSi-SLS-Fokus, v SDS pa ga niso prejeli.
Vloga gospodarskega sektorja
Tudi gospodarstveniki opozarjajo, da je čas za ukrepanje omejen. Vlado pozivajo k hitri pripravi konkretnih rešitev, ki bi podjetjem omogočile preživetje v razmerah nestabilnih cen energentov. Minister Bojan Kumer je ob tem poudaril, da mora država ukrepati preventivno, še preden pride do resnih motenj, ter da lahko izkušnje iz leta 2022 služijo kot pomembna referenca – vendar tokrat ob večji pripravljenosti sistema.
Ob tem vlada izpostavlja, da je sistem blagovnih rezerv trenutno stabilen, vendar ga želi nadgraditi v smeri večje proaktivnosti, saj se država ne sme odzivati šele ob izbruhu krize, temveč mora biti nanjo pripravljena vnaprej.
Politični odzivi in pričakovanja
V političnem prostoru so se na predlagane ukrepe odzvale različne stranke z različnimi stališči. Medtem ko nekatere pozdravljajo hitro pripravo ukrepov in širše politično sodelovanje, druge opozarjajo na tveganje nepremišljenih ali prepoznih odločitev. Kritiki vladi očitajo, da se znova zanaša na krizno upravljanje, namesto na dolgoročno sistemsko odpornost.
Vlada je tako na točki, ko mora iz deklarativnih izhodišč preiti v konkretne in časovno opredeljene ukrepe. Ključno vprašanje ostaja, ali bodo predlagani posegi – od znižanja DDV-ja do intervencij na energetskem trgu – dovolj hitri in ciljani, da ublažijo posledice morebitne nove gospodarske krize.
Pričakuje se, da bodo prihajajoči tedni pokazali, ali gre za pravočasno pripravo ali zgolj za odziv na že nastajajočo krizo.
Spletno uredništvo
