Cene plina v Evropi po napadih v Katarju skokovito naraščajo: Dražji že za tretjino

Evropske energetske borze so se znašle pod pritiskom po seriji napadov na ključno infrastrukturo v Katarju, ki so povzročili skok veleprodajnih cen zemeljskega plina za več kot tretjino. Z zalogami plina v Evropski uniji, ki so po mrzli zimi padle na manj kot 29 odstotkov zmogljivosti, kar je najmanj od leta 2022, se regija sooča z alarmantno situacijo pred naslednjo zimo.

Slovenija sicer zagotavlja stabilnost oskrbe prek alžirskih virov, vendar sosednje države že občutijo pritisk na cene električne energije.

Napadi na energetsko infrastrukturo na Bližnjem vzhodu, vključno z največjim plinskim objektom v Katarju, so povzročili, da so se veleprodajne cene zemeljskega plina v Evropi povečale za več kot 35 odstotkov. Minuli teden so te cene dosegle najvišje vrednosti po decembru 2022. Dodatni cenovni pritisk izhaja iz strahu, ki sta ga sprožila izraelsko bombardiranje iranskega plinskega polja in povračilni iranski napad na največje svetovno vozlišče za utekočinjeni zemeljski plin Ras Laffan.

Globalni vplivi napadov in oskrbne težave

Ras Laffan, največje svetovno proizvodno območje za utekočinjeni zemeljski plin (LNG), zagotavlja približno petino svetovne oskrbe z LNG. Sad Al Kabi, izvršni direktor družbe Qatar Energy, je po napadih napovedal, da dve od štirinajstih proizvodnih linij morda ne bosta delovali tri do pet let, kar bo za 17 odstotkov znižalo proizvodne zmogljivosti. Zaradi tega bi lahko državno podjetje razglasilo višjo silo za dolgoročne pogodbe z Italijo, Belgijo, Južno Korejo in Kitajsko.

Skladišča plina v Evropi so po mrzli zimi skoraj prazna, zaloge so padle na manj kot 29 odstotkov zmogljivosti, kar je najnižja raven od leta 2022 in približno 15 odstotnih točk pod petletnim povprečjem. Analitiki iz Goldman Sachs opozarjajo, da bo letošnja sezona polnjenja, ki se začne aprila, težavna in počasna.

Zaprtje Hormuške ožine in vpliv na cene

Zaprtje Hormuške ožine zaradi vojne na Bližnjem vzhodu vpliva na svetovni trg, kjer trenutno manjka približno petina običajno trgovanega LNG. Čeprav zaprtje neposredno ne omejuje evropske oskrbe, povzroča znatno zvišanje cen na svetovnih trgih. Referenčna cena v Evropi se je po začetku iranske vojne, ki je povzročila zaprtje vitalnih ladijskih poti, v primerjavi z lanskim marcem zvišala za približno 65 odstotkov.

Vpliv na posamezne države in ukrepi

Slovenija ostaja stabilna pri dobavi zemeljskega plina, zahvaljujoč dodatnim virom, kot je pogodba z Alžirijo, ki zagotavlja stabilne količine po plinovodih prek Italije. Italija, ki je najbolj plinsko odvisno gospodarstvo v Evropi, najbolj občuti posledice napadov. Povprečne veleprodajne cene električne energije v Italiji so se v letu 2026 zvišale za vsaj 12 odstotkov v primerjavi s povprečjem lanskega leta. Podobne podražitve so zabeležili tudi na Madžarskem in v Romuniji.

Ukrepi za stabilizacijo cen in oskrbe

V Sloveniji se že omejuje prodaja naftnih derivatov. Naftna družba Mol je fizičnim osebam omejila točenje na največ 30 litrov, pravnim osebam na 200 litrov. Podobne omejitve so uvedli tudi na bencinskih servisih Shell. Slovenija je sprostila uporabo do 30 milijonov litrov dizelskega goriva iz varnostnih zalog naftnih derivatov in ukinila regulacijo cen na avtocestnih bencinskih črpalkah. V prihodnjih dneh se bodo cene goriv še dvignile.

Če se razmere na Bližnjem vzhodu ne bodo hitro stabilizirale, EU čaka napeto obdobje. Države članice se pripravljajo na nakup večjih količin plina, saj morajo biti skladišča do 1. novembra zapolnjena vsaj 90-odstotno. Skladišča plina v Evropi so po mrzli zimi skoraj prazna, kar pomeni, da bo letošnja sezona polnjenja težavna. Sebastian Heinermann, direktor nemškega združenja INES, poudarja, da obstoječi mehanizmi ne zagotavljajo zadostne varnosti oskrbe.

Slovenija se zavzema za vzpostavitev mehanizma za spodbujanje polnjenja skladišč in prilagoditev pravil glede stopnje zapolnjenosti, kar bi omogočilo boljše upravljanje zalog.

Nove energetske odvisnosti in izzivi

Struktura dobav zemeljskega plina v Evropo se je od leta 2022 bistveno spremenila. Delež ruskega plina v EU je padel s 45 odstotkov na okoli 15 odstotkov. Ruski plin so nadomestile dobave LNG, večinoma iz ZDA. Analitiki opozarjajo, da odvisnost od ZDA prinaša nova tveganja, saj ZDA želijo postati energetska velesila in izvajati pritisk prek trgov z energenti.

Razmere na trgu pogonskih goriv že vplivajo na delovanje komunalnih podjetij v Sloveniji. Pomanjkanje goriva na posameznih prodajnih mestih in omejitve pri točenju količin že vplivajo na izvajanje temeljnih komunalnih dejavnosti. Vlada je pozvana, da izvajalce gospodarskih javnih služb opredeli kot prednostne uporabnike pogonskih goriv.

Podobna opozorila so podala tudi združenja prevoznikov, ki se soočajo s pomanjkanjem goriva in omejitvami, ki ogrožajo izvajanje osnovnih prevozov. Takšno stanje neposredno ogroža delovanje prometnega sektorja in širšega gospodarstva.

Spletno uredništvo