Gospodarska nuja: 3. razvojna os kot ključ do napredka jugovzhodne Slovenije
Dolenjska in Bela krajina sta že dolgo časa med ključnimi regijami razvoja v Sloveniji, a ju zaradi slabe prometne in železniške infrastrukture pestijo številne težave. Srečanje gospodarstvenikov in obrtnikov na Otočcu, ki sta ga organizirali Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Obrtna zbornica Slovenije (OZS), je razkrilo, kako te pomanjkljivosti povečujejo stroške podjetjem, ustvarjajo tveganja v dobavnih verigah in zmanjšujejo konkurenčnost.
Namen srečanja je bil opozoriti na izzive, s katerimi se sooča gospodarstvo jugovzhodne Slovenije, ter vzpodbuditi prihodnje odločevalce k ukrepanju.
Razpravljavci na srečanju so bili enotni, da je neizgradnja 3. razvojne osi glavna ovira za razvoj regije. Poleg tega so opozorili še na slabe železniške povezave in zastoje pri gradnji Hidroelektrarne Mokrice, ki še dodatno otežujejo gospodarsko situacijo.
“Zato dejansko nujno potrebujemo to cesto. Brez nje bo ta del države trajno zapostavljen in kot tak nezanimiv za življenje,” je dejal Tomaž Kordiš, direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine.
Po Kordiševih besedah pomanjkanje ustreznih cestnih povezav ne le zavira gospodarski razvoj, temveč tudi prisili mlade, da zapuščajo domače kraje. Podobno mnenje deli tudi Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS. Spomnil je, da je bil državni prostorski načrt za del 3. razvojne osi okoli Novega mesta sprejet že leta 2012, a gradnja še vedno ni stekla.
Učinkovitost cest: Primer Pomurja
Ficko je poudaril, da je izgradnja pomurske avtoceste leta 2008 privedla do več kot 20-odstotnega gospodarskega porasta v regiji, kar dokazuje, kako pomembne so ceste za razvoj. “Mi pa se namesto tega danes še vedno pogovarjamo, ali v Sloveniji rabimo ceste ali ne,” je dejal.
Direktor OZS Blaž Cvar je opozoril, da trenutni gospodarski trendi v Sloveniji niso spodbudni. Država beleži nizko gospodarsko rast, upad tujih naložb in zmanjšanje rasti industrije. Poleg tega je opozoril na nepotrebne administrativne obremenitve, ki dušijo konkurenčnost gospodarstva.
“Želimo opozoriti, da smo prišli v obdobje, ko bo treba v naslednjem mandatu, katera koli vlada že bo, bolj premišljeno ravnati z gospodarstvom nasploh,” je izpostavil Cvar.
Nujnost prilagoditve na globalne spremembe
Profesor na ekonomski fakulteti Mojmir Mrak je povedal, da svetovno gospodarstvo doživlja globoke spremembe, kar zahteva hitro prilagajanje. Slovenija potrebuje novo strategijo razvoja, ki bo prilagojena novim globalnim izzivom in realnosti. Opozoril je tudi, da bo Slovenija po letu 2027 imela manj sredstev za kohezijo, zato bo potrebno več konkurirati na razpisih iz sklada za konkurenčnost v Bruslju.
Spletno uredništvo
