Politični vihar je zajel Slovenijo po umiku publikacije “Trajnostna oskrba s hrano v Sloveniji”, ki je obravnavala vprašanja porabe mesa in vpliv živinoreje na okolje. Publikacija, ki jo je pripravilo 11 strokovnjakov za Kmetijski inštitut, je bila po javni objavi decembra lani hitro umaknjena. Nova Slovenija (NSi) trdi, da je umik posledica političnih pritiskov, pri čemer s prstom kažejo na premierja Roberta Goloba. Ta očitke zavrača kot “še eno od izmišljotin NSi”.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je izrazila zaskrbljenost zaradi umika publikacije, ki je izzvala dva pogosta mita: da je živinoreja glavni vir toplogrednih plinov in da Slovenci uživamo več mesa kot prebivalci drugih držav EU. KGZS trdi, da kmetijstvo prispeva le okoli 11 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji, medtem ko energetika in promet skupaj prispevata skoraj 60 odstotkov. “Največ toplogrednih plinov nastaja zaradi kurjenja fosilnih goriv, predvsem v proizvodnji električne energije in cestnem prometu, ne pa v živinoreji,” so pojasnili v izjavi.
NSi, še posebej poslanka Vida Čadonič Špelič, ki vodi odbor DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, trdi, da je umik rezultat političnega pritiska iz premierjevega kabineta. Čadonič Špelič trdi, da raziskava, ki je trajala eno leto, ni bila skladna z vladno agendo, pri čemer se sklicuje na Golobovo naklonjenost vegetarijanstvu in vpliv njegove soproge Tine Gaber Golob. Kabinet predsednika vlade je te navedbe zavrnil, pri čemer je Golob sam dejal, da gre za “izmišljotine, ki jih ves čas lansirajo iz NSi”.
Stališče vlade in drugih vpletenih
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je očitke o političnih pritiskih zavrnilo, pri čemer so poudarili, da umik publikacije ni bil njihova zahteva. “Agencija RS za okolje, ki je bila naročnik publikacije, vodi vse postopke, povezane z njenim nastankom in objavo,” so pojasnili. Po poročanju časnika Dnevnik je bil umik posledica pritožb nekaterih nevladnih organizacij zaradi vsebine, ki se dotika uživanja mesa.
Direktorica Umanotere Gaja Brecelj je opozorila na pomembnost razprave o količini mesa, ki ga uživamo v kontekstu javnega zdravja. “Po podatkih statističnega urada povprečen prebivalec Slovenije na teden zaužije približno 500 gramov rdečega mesa in mesnih izdelkov, kar predstavlja resno tveganje za zdravje,” je poudarila.
Pričakovanja in pozivi k ukrepanju
KGZS poziva k ponovni javni objavi publikacije in spoštovanju znanstvenih ugotovitev ter opozarja na potrebo po prenehanju zavajajočega prikazovanja slovenske živinoreje. Čadonič Špelič pričakuje pojasnila od kmetijske ministrice in okoljskega ministra glede porabe več kot 53.000 evrov za publikacijo, ki trenutno ni dostopna javnosti.
Spletno uredništvo
