Slovenija zaostaja pri digitalni varnosti: Kje tiči težava?

Slovenija je na evropski lestvici zaščite osebnih podatkov med najslabšimi, saj se je po deležu uporabnikov, ki aktivno varujejo svoje podatke, uvrstila na predzadnje mesto, takoj za Romunijo. Eurostat je ob evropskem dnevu varstva osebnih podatkov objavil poročilo, ki razkriva skrb vzbujajoče podatke o digitalni zavednosti Slovencev.

V Evropski uniji povprečno več kot polovica uporabnikov omejuje dostop do svoje geografske lokacije, v Sloveniji pa le dobra tretjina.

Slovenija na repu lestvice

Eurostatova raziskava za leto 2025 razkriva, da le 57,4 odstotka slovenskih internetnih uporabnikov sprejema ukrepe za zaščito svojih osebnih podatkov. V primerjavi s povprečjem Evropske unije, kjer je ta delež kar 76,9 odstotka, je Slovenija na predzadnjem mestu. Romunija je edina država članica z nižjim deležem ozaveščenih uporabnikov, z 56,0 odstotka.

Pomembno je poudariti, da Eurostat ne meri osebnih stališč, temveč dejansko vedenje uporabnikov v zadnjih treh mesecih. To pomeni, da je slovenski rezultat odsev vsakodnevnih praks, ne pa pomanjkljive zakonodaje.

Slovenci in spletno oglaševanje

Na področju spletnega oglaševanja se kaže največji razkorak med Slovenijo in evropskim povprečjem. V Evropski uniji skoraj 60 odstotkov uporabnikov zavrača uporabo svojih podatkov za oglaševanje, v Sloveniji pa to počne le 38,6 odstotka ljudi. To pomeni, da slovenski uporabniki pogosto omogočajo obsežnejše profiliranje svojih navad in interesov.

Tehnološka podjetja iz drobcev podatkov oblikujejo profile, na podlagi katerih uporabnikom ciljano prikazujejo oglase. Če na primer uporabnik išče informacije o bolečinah v križu, brez omejitve piškotkov, algoritem te informacije uporabi za oglaševanje ustreznih izdelkov.

Nezavedna izpostavljenost lokacijskih podatkov

Slovenski uporabniki so še manj previdni pri zaščiti svojih lokacijskih podatkov. Medtem ko v Evropski uniji več kot polovica uporabnikov omejuje dostop do svoje geografske lokacije, v Sloveniji to storitev uporablja le 35,7 odstotka ljudi. Strokovnjaki opozarjajo, da gre pri lokaciji za več kot le točko na zemljevidu; razkriva lahko celotno življenjsko rutino posameznika.

Aplikacije, ki jim dovolimo stalni dostop do naše lokacije, lahko beležijo gibanje uporabnika 24/7, kar omogoča podjetjem prodajo teh podatkov tržnim analitikom. To je lahko tudi varnostno tveganje, saj omogoča sledenje posameznikom do njihovih domov.

Pomanjkanje digitalne higiene

Eurostatovo poročilo razkriva tudi pomanjkanje osnovnih varnostnih navad med slovenskimi uporabniki. V Evropski uniji skoraj 40 odstotkov ljudi preveri varnost spletne strani, preden vpišejo občutljive podatke, medtem ko je v Sloveniji ta delež le 23,3 odstotka. To pomeni, da se veliko Slovencev preveč zanaša na slepo zaupanje, kar izkoriščajo spletni goljufi.

Tipičen primer prevare vključuje SMS sporočilo o zadržanem paketu, ki vodi uporabnika na lažno spletno stran, kjer vpiše svoje kartične podatke, ne da bi preveril verodostojnost strani.

Naivnost in družbena omrežja

Razkorak med Slovenijo in EU se kaže tudi pri upravljanju javne podobe na družbenih omrežjih. Le 24,3 odstotka Slovencev omejuje dostop do svojih profilov, v primerjavi z evropskim povprečjem, ki znaša 46,0 odstotkov. Odprti profili so plodno okolje za socialni inženiring, kjer goljufi izkoriščajo javno objavljene informacije.

Vzroki za nizko uvrstitev

Razlogi za nizko uvrstitev Slovenije so večplastni. Ena izmed možnih razlag je »utrujenost od soglasij« in kultura udobja, kjer uporabniki zaradi hitrega dostopa raje izberejo opcijo »sprejmi vse«. V državah, kot so Finska, Nizozemska in Češka, kjer so uporabniki bolj zaščitni, so sprejeli vsaj en zaščitni ukrep več kot 90 odstotkov uporabnikov.

Pet ključnih navad za boljšo zaščito

1. Piškotki in sledenje: Izberite možnost, ki omeji oglaševalske piškotke (»zavrni«/»samo nujni«), namesto avtomatičnega »sprejmi vse«.

2. Lokacija: Uporabljajte nastavitve, ki omejujejo stalni dostop do lokacije (»samo med uporabo« ali »ne dovoli«).

3. Profili na družbenih omrežjih: Omejite, kdo vidi vaše objave in fotografije.

4. Preverjanje strani pred vnosom podatkov: Preverite domeno spletne strani in ne zanašajte se le na »ključavnico/HTTPS«.

5. Dovoljenja aplikacij: Omejite dovoljenja aplikacij le na nujno potrebna.

Dokler bo v Sloveniji prevladovala logika »nimam česa skrivati«, bodo naši podatki ostali lahko dostopno blago.

Spletno uredništvo Naša Primorska