Svetovna vodna kriza: Ali bomo ostali brez sladke vode?
Tri četrtine svetovnega prebivalstva se sooča z resnim izzivom: pospešeno izgubo sladke vode. Po nedavni znanstveni raziskavi, ki jo vodi Hrišikeš Čandarpurkar z univerze Flame v Indiji, se celine izsušujejo s skrb vzbujajočo hitrostjo. Velik del te sladke vode konča v oceanih, kar pomembno prispeva k dvigu morske gladine, celo bolj kot taljenje ledenih plošč, poroča Science Alert.
Raziskovalci, ki so uporabili satelitske podatke ameriških vesoljskih misij, so ugotovili, da se od leta 2002 površina, ki jo prizadene izsuševanje, povečuje. Letno se ta površina poveča za dvakratno površino Kalifornije. To pomeni, da se suha območja izsušujejo hitreje, kot se mokra območja namakajo, kar vodi do resnih posledic za zaloge sladke vode v jezerih, rekah in podzemnih vodonosnikih.
»Ugotavljamo, da se celine – vse kopno razen Grenlandije in Antarktike – izjemno hitro izsušujejo in da se površina, ki jo prizadene ta proces, vsako leto poveča,« so zapisali avtorji raziskave.
Človeški vpliv in podnebne spremembe
Emisije toplogrednih plinov in preusmerjanje vodotokov so resno ogrozile naravni vodni krog. Mokra območja postajajo bolj vlažna, suha pa hitreje suha. Poleg tega človeške dejavnosti, kot je prekomerno črpanje podtalnice, še poslabšujejo razmere. V kmetijskih regijah, kot je kalifornijska Osrednja dolina, kjer pridelajo večino svetovnih mandljev, je stanje še posebej zaskrbljujoče.
Prekomerno črpanje podtalnice je največji dejavnik zmanjševanja njenih zalog, kar povečuje učinke podnebnih sprememb. Znanstveniki opozarjajo, da je varovanje svetovne podzemne vode ključnega pomena za preživetje v segrevajočem se svetu.
»Trenutno je prekomerno črpanje podtalnice največji dejavnik zmanjševanja njenih zalog v sušnih regijah, kar znatno povečuje vplive naraščajočih temperatur, širjenja sušnih razmer in pojavov ekstremnih suš,« pravijo raziskovalci.
Kaj prinaša prihodnost?
Raziskovalci upajo, da bodo mednarodna prizadevanja za trajnostno rabo podzemne vode pripomogla k zaščiti teh dragocenih zalog. Kljub temu, da se prizadevanja za upočasnitev podnebnih sprememb morda zmanjšujejo, ne smejo oslabiti prizadevanja za omejevanje izsuševanja celin.
»Čeprav prizadevanja za upočasnitev podnebnih sprememb morda izgubljajo moč, ni razloga, da bi omagala tudi prizadevanja za upočasnitev izsuševanja celin,« zaključuje ekipa raziskovalcev.
Spletno uredništvo Toti Maribor
