Nevihta na trgu kakava: Vreme in špekulacije dvigajo cene
Slabo vreme v zahodni Afriki, ki prideluje kar 70 odstotkov svetovne proizvodnje kakava, je povzročilo dramatično povečanje cen surovine. Leta 2024 so cene kakava dosegle vrhunec, saj so aprila na svetovnih borzah presegle 12.000 dolarjev za tono, kar je predstavljalo trikratno rast glede na začetek leta. Po več kot letu dni draginja se je cena začela umirjati, vendar je sredi decembra znova narasla na 6200 dolarjev za tono.
Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko cene po novem letu znova dosegle višave, zaradi česar je trg kakava še vedno nestabilen in nepredvidljiv.
Trgovanje in špekulacije: Igralci na trgu
Profesor Aleš Kuhar s katedre za agrarno ekonomiko Biotehniške fakultete v Ljubljani pojasnjuje, da so cene kakava pod velikim vplivom špekulacij in nervoznosti trgov. Kakršnekoli napovedi so nehvaležne, saj smo izven racionalnih okvirjev. Po podatkih spletnega portala Trading Economics je dvig cen posledica špekulativnega trgovanja ob govoricah o ponovni slabši letini v zahodni Afriki. Dodatni naložbeni val v začetku prihodnjega leta bi lahko cene pognal še višje.
Sezona sladkarij in vpliv na trg
Čeprav je decembrska sezona sladkarij v polnem teku, to na ceno kakava in čokolade ne vpliva bistveno. Profesor Kuhar poudarja, da so čokolade na policah izdelane iz kakava, ki je zrasel že pred dvema letoma. V trenutnem ekonomskem okolju, kjer vladajo špekulacije, je težko napovedati, kako se bodo cene gibale naprej. Ključno vprašanje je struktura oskrbne verige in kdo nadzira trgovske tokove.
Kakavova oskrbna veriga je odvisna od predelovalcev, ki osnovno surovino kakavovih zrn pretvarjajo v kakavovo pasto. Velike ameriške in evropske multinacionalke obvladujejo ta segment. Zaradi visokih cen nekateri proizvajalci čokolade razmišljajo o lastni proizvodnji kakavove paste, kar pa je bil prej le domena manjših, butičnih proizvajalcev.
Višanje cen in skrčflacija
En način, kako proizvajalci in trgovci zadržujejo cene, je skrčflacija, kjer se za isto ceno ponuja manjša količina ali slabša kakovost izdelka. Podatki slovenskega statističnega urada kažejo, da se cene čokolade niso znižale, čeprav so cene kakava padle. Celotna oskrbna veriga je vpletena v ta proces.
Inflacija je še en dejavnik, ki je dvignil cene čokolade. Različne vrste čokolade vsebujejo različno količino kakava, kar vpliva na ceno. Skrčflacija in reformulacija izdelkov sta pogosta pojava, ki vplivata na zaznano kakovost brez vidnega dviga cene.
Okoljske posledice in prihodnost kakava
Višje cene surovin, kot je kakav, spodbujajo izsekavanje tropskih gozdov za nove nasade, kar je opaziti v Liberiji. To povzroča okoljsko degradacijo, ki jo je potrebno vzeti v obzir pri ocenjevanju prehranskih navad in povpraševanja v razvitih državah.
Kakavovo drevo izvira iz amazonskih džungel, kjer so ga najprej gojili Azteki in Maji. Danes je zahodna Afrika največji pridelovalec, s Slonokoščeno obalo na čelu. Kakav še naprej ostaja ključna sestavina čokolade, ki je priljubljena po vsem svetu.
Spletno uredništvo Goriške novice
