Smučarska sezona 2025: Podražitve in posebne ponudbe
Pred nami je nova smučarska sezona, ki prinaša spremembe v cenah kart. Smučarske karte bodo v povprečju dražje za tri evre kot v lanski sezoni. Smučišča v Sloveniji bi lahko svoja vrata odprla že konec meseca, kar napoveduje živahno zimsko sezono. Žičnice na smučišču Kope načrtujejo začetek obratovanja 29. novembra, kar bi bila odlična priložnost za ljubitelje smučanja, da se podajo na bele strmine.
Sekretar Združenja slovenskih žičničarjev, Ernest Kovač, pojasnjuje, da so podražitve posledica inflacije. Kljub temu pa so slovenske smučarske karte še vedno približno 30 odstotkov cenejše od tistih v Avstriji. Poleg smučišča Kope se pripravljajo tudi Krvavec, Rogla in Kranjska Gora, ki bodo sledila z odprtjem, če bodo vremenske razmere ugodne.
Posebna ponudba na smučišču Golte
Smučišče Golte izstopa s svojo cenovno politiko, saj je letos uvedlo enotno ceno karte v višini 20 evrov. To je edino večje smučišče, ki ponuja tako dostopno ceno, ki je bila doslej značilna le za manjša smučišča. Predstavniki smučišča so za Svet24 pojasnili, da želijo s tem gostom ponuditi preglednejšo in cenovno dostopnejšo izkušnjo smučanja, brez številnih različic vozovnic in dnevnih akcij.
Sezonski uspehi in izzivi
Uspešnost smučarskih sezon je bila v zadnjih letih različna. Sezona 2023/24 je bila prizadeta zaradi kratkotrajnih snežnih padavin in zgodnjih temperatur nad lediščem, kar je privedlo do predčasnega zaključka sezone. Nasprotno pa je bila lanska sezona uspešnejša, saj je število obiskovalcev preseglo prejšnjo sezono za 21,55 odstotkov. Podobno uspešna je bila tudi sezona 2021/22, ki je po več letih toplih vremenskih razmer beležila dober obisk, saj se je število smučarjev prvič po dvanajstih letih skoraj povzpelo na 1,6 milijona.
Sodobne tehnologije za zasneževanje
Tehnično zasneževanje je postalo ključno za stabilnost zimskega turizma. Omogoča namreč pravočasen začetek sezone in neprekinjeno obratovanje smučišč do marca, kar je pomembno za ohranjanje delovnih mest in gospodarski razvoj podeželja. Žičničarji poudarjajo, da umetna snežna odeja ne prinaša le rekreativnih in tekmovalnih prednosti, temveč tudi ekološke, saj izolira tla pred pozebo in ščiti vegetacijo pred mehanskimi poškodbami. Sodobne naprave za zasneževanje porabijo do polovico manj energije kot prejšnje generacije, pri čemer kar 90 odstotkov energije prihaja iz obnovljivih virov.
Tehnologija zasneževanja temelji izključno na vodi in zraku, brez dodatnih kemikalij, kar zagotavlja minimalen vpliv na vire pitne vode. Voda iz akumulacijskih bazenov, zbranih v poletnih mesecih, se preko taljenja vrača v naravni vodni krog, povprečna poraba energije pa ostaja nizka, med 1 do 3 kWh na kubični meter snega.
Spletno uredništvo
