Bruno Kahl, vodja nemške zunanje obveščevalne službe (BND), je izrazil skrb glede napačne percepcije ruske vojne v Ukrajini. Po njegovem mnenju gre za širši načrt, kar bi lahko ogrozilo tudi članice Nata.
Široka podpora ruskega prebivalstva Putinu
Kahl je v intervjuju za podcast Table Today poudaril, da je napačno misliti, da je vojna v Ukrajini zgolj Putinova osebna agenda. V resnici, pravi Kahl, večina ruskih državljanov podpira to vojno. “Dobili smo vtis, da se večina Rusov strinja s Putinom in vidi vojno kot nujno potrebo,” je dejal.
Anketa moskovskega inštituta Levada iz aprila letos kaže, da Vladimirja Putina podpira kar 87 odstotkov Rusov. To kaže na dolgotrajno zaupanje, ki ga uživa med ruskim prebivalstvom, saj je od začetka njegovega predsedovanja to podpora le redko padla.
Propagandni aparat kot ključno orodje
Kahl navaja, da je eden glavnih razlogov za to podporo močan ruski propagandni aparat. Kremlj nadzoruje večino medijev v državi, kar omogoča nadzor nad informacijami, ki jih prejme javnost. “Usmerjeni mediji omogočajo Putinu, da manipulira celotno državo,” je dejal Kahl in dodal, da je rezultat tega prepričanje Rusov o častnosti njihovega poslanstva v Ukrajini.
Ali bo vojna trajala tudi po Putinovem odhodu?
Številni analitiki opozarjajo, da bi vojna v Ukrajini lahko trajala tudi po morebitnem umiku ali smrti Putina. “V krogih moči in politike obstajajo različna mnenja, a opozicija, ki bi se zoperstavila Putinovim ciljem, ne obstaja,” meni Kahl.
Putinovi politični zavezniki, vključno z Nikolajem Patruševim, ki je bil nekoč omenjan kot Putinov naslednik, podpirajo cilje v Ukrajini. Nekateri izmed njih imajo celo še bolj radikalne poglede na vojno.
Kahlova opozorila služijo kot opomnik, da je situacija v Rusiji in Ukrajini kompleksna ter prežeta z različnimi interesi, ki se lahko nadaljujejo tudi po morebitnem umiku glavnega akterja. Vprašanje ostaja, kako bo Nato odgovoril na te izzive.
Spletno uredništvo
