Reforma sodstva: Prihajajo spremembe v strukturi sodišč
Na novinarski konferenci, ki je sledila seji vlade, je pravosodna ministrica Andreja Katič predstavila obsežno reformo sodstva. V dveh letih naj bi okrajna sodišča, kot jih poznamo danes, prenehala obstajati. Reforma predvideva uvedbo samo ene vrste sodišč na prvi stopnji, kar naj bi zagotovilo bolj enakomerno obravnavo zadev in zmanjšanje sodnih zaostankov. Postopki za to reformo so se začeli že v mandatu nekdanje ministrice Dominike Švarc Pipan in se zdaj nadaljujejo pod vodstvom ministrice Katič.
Ministrstvo za pravosodje je izvedlo podrobno analizo poslovanja sodišč med letoma 2014 in 2023. Rezultati so pokazali, da se pravica do učinkovitega pravnega varstva pogosto srečuje z izzivi, kot so podaljšani sodni postopki in naraščajoče število nerešenih zadev. Ministrica Katič je poudarila, da je cilj reforme vzpostavitev bolj učinkovitega, preglednega in odgovornega sodnega sistema. Razdrobljenost obstoječih sodišč je označila kot problematično, saj Slovenija vodi med evropskimi državami glede števila sodnih lokacij na 100.000 prebivalcev.
Strukturne spremembe v sodstvu
Reforma predvideva združitev okrajnih in okrožnih sodišč, pri čemer bo okrajno sodišče v Ljubljani postalo zunanji oddelek okrožnega sodišča. Cilj je poenotenje sodnikov, kjer bi okrajni sodniki postali okrožni. To prinaša uvedbo enovitega prvostopenjskega sodnika na prvi stopnji.
Začetek uporabe nove zakonodaje je načrtovan za 1. januar 2027, s predvidenim dvoletnim prehodnim obdobjem.
Upravljanje in imenovanje sodnikov
Spremembe bodo vplivale tudi na upravljanje sodišč. Okrožna sodišča bodo še vedno vodili predsedniki, zunanji oddelki pa bodo imeli svojega vodjo, ki ga bo določil predsednik sodišča. Reforma predlaga tudi vzpostavitev enovitega okrožnega tožilca na prvi stopnji. Pristojnost imenovanja vrhovnih sodnikov, če so že izvoljeni v sodniško funkcijo, bi se prenesla na Sodni svet.
Nova zakonodaja in mehanizmi nadzora
Predlog novega zakona o sodiščih vključuje mehanizem obveznega periodičnega nadzora sodne uprave vsakih nekaj let. Predsedniki sodišč bodo imeli mandat omejen na pet let, z možnostjo enkratne ponovitve. Uvaja se tudi možnost suspenza predsednika sodišča, če je uveden postopek razrešitve ali suspenz kot sodnik.
Tehnološke rešitve in pravičnost sojenja
Predlagane novosti vključujejo tudi dodeljevanje zadev sodnikom preko informacijskega sistema, kar naj bi državljanom zagotovilo pravico do poštenega sojenja.
Spletno uredništvo
