Ameriški predsednik Joe Biden je odobril uporabo taktičnih raketnih sistemov ATACMS s strani Ukrajine za ciljanje ruskih položajev, vključno z regijo Kursk. Ta odločitev, ki jo ameriški mediji pripisujejo vladnim virom, predstavlja ključen premik v politiki ZDA glede podpore Ukrajini. Rakete, ki imajo domet do 300 kilometrov, naj bi Ukrajini omogočile natančne udarce globoko znotraj ruskega ozemlja.
Čeprav je Ukrajina te rakete zahtevala že od začetka vojne, je Biden dolgo okleval. Šele po številnih posvetih, ki so vključevali tudi britanskega premierja Keira Starmerja in francoskega predsednika Emmanuela Macrona, je ZDA omogočila dostavo teh raketnih sistemov. Po poročanju CNN je odločitev deloma motivirana z željo, da Ukrajina zadrži svoje osvojen položaj v regiji Kursk in ga uporabi kot pogajalski vzvod v prihodnjih mirovnih pogovorih.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na novico odzval s previdnostjo in poudaril, da rezultati ne potrebujejo besed. Njegova objava na platformi Telegram je namignila na takojšnjo uporabo raket. Medtem ko ameriška administracija vztraja, da bodo rakete uporabljene zgolj za vojaške cilje v Ukrajini in neposredno zasedenih območjih, Zelenski ne skriva ambicij po širših operacijah znotraj Rusije.
Odločitev Bidnove administracije je v Rusiji sprožila val ogorčenja. Vladni portal Ruska gazeta je potezo označil za “nepremišljeno in provokativno”, opozorila o resnih posledicah pa so prišla tudi iz ruskega parlamenta. Leonid Slucki, poslanec Liberalno-demokratske stranke, je dejal, da gre za nevarno zaostritev konflikta, medtem ko je senator Vladimir Džabarov opozoril, da bi takšni napadi lahko vodili do širšega spopada ali celo do tretje svetovne vojne.
Kremelj se na potezo uradno še ni odzval, vendar je ruski predsednik Vladimir Putin že septembra nakazal možnost spremembe vojaške doktrine. Po novem bi se vsak napad na Rusijo, podprt s strani jedrske sile, štel za skupen napad, kar bi lahko vključilo jedrski odgovor.
Odločitev ni naletela le na odziv Moskve, temveč je sprožila razpravo tudi doma. Rakete ATACMS, katerih cena sega od enega do dveh milijonov dolarjev na kos, so omejen vir, kar je sprožilo vprašanja o trajnostnosti takšne podpore. Poleg tega novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump, ki naj bi prevzel mandat leta 2025, ni naklonjen dolgotrajnemu vmešavanju v konflikt in je med kampanjo obljubil, da bo iskal pot k čimprejšnjemu zaključku vojne.
Novica o dostavi raket prihaja le nekaj dni po obsežnem ruskem napadu na ukrajinsko energetsko omrežje, ki je terjal življenja več civilistov in še poglobil energetsko krizo v državi. V tem kontekstu odločitev ZDA zaznamuje novo fazo konflikta, kjer se meja med obrambo in napadom vse bolj briše.
Medtem ko ukrajinska stran slavi novo podporo Zahoda, ruska grožnja z eskalacijo nakazuje, da je konflikt daleč od rešitve. Bidnova administracija pa tvega, da bo v očeh Moskve to potezo videli kot neposreden vstop ZDA in zveze NATO v vojno.
Spletno uredništvo
