Slovenija bo prispevala k evropskemu posojilu Ukrajini: Poroštvo okoli 700 milijonov evrov

Finančni minister Klemen Boštjančič je razkril, da bo Slovenija morala zagotoviti približno 700 milijonov evrov poroštev za novo posojilo Evropske unije Ukrajini. Poroštvo bo aktivirano le v skrajnem primeru, poudarja Boštjančič, ki zagovarja enotno evropsko rešitev za financiranje nadaljnje podpore Ukrajini.

V Evropski uniji še vedno poteka razprava o tem, koliko od skupno 210 milijard evrov, namenjenih za financiranje posojila Ukrajini, bodo članice zagotovile v obliki poroštev. Nemčija predlaga, da bi države članice zagotovile med 50 in 75 odstotkov potrebnih poroštev. “Za Slovenijo trenutno kaže, da bi poroštvo znašalo okoli 700 milijonov evrov,” je pojasnil Boštjančič. Opozoril je, da je to garancija, ki bi se aktivirala le v ekstremnih primerih.

Boštjančič je izrazil podporo enotni evropski rešitvi in poudaril, da Slovenija ne bo napovedovala svojega prispevka, če vse članice ne bodo sodelovale. Na neformalni večerji ministrov so razpravljali o financiranju podpore Ukrajini, vendar minister ni prepričan, da bo dogovor dosežen naslednji teden, ko se bodo sestali voditelji držav članic EU.

Evropa in zamrznjeno rusko premoženje

Minister Boštjančič opozarja na potrebo po uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za podporo Ukrajini. Po njegovem mnenju bi Unijo kasneje to stalo še več, kot bi jo danes. “Evropa je tista, ki ima največji interes, da se vojna v Ukrajini čim prej konča,” je dejal, izpostavljajoč tako varnostna kot gospodarska vprašanja.

“Če kje, je Evropa od Rusije močnejša ravno v finančnem smislu. O tem ni popolnoma nobenega dvoma,” je poudaril Boštjančič.

Predlog Evropske komisije

Finančni ministri so razpravljali o predlogu novega 90 milijard evrov vrednega posojila Evropske unije Ukrajini, ki bi ga financirali z uporabo rusko zamrznjenega premoženja. Predlog Evropske komisije predvideva, da bi poroštva zagotovile članice, uporabila pa bi se le, če bi finančne institucije v EU, ki hranijo rusko premoženje, morale to vrniti Rusiji. Evropska komisija ocenjuje, da je verjetnost takega scenarija zelo majhna.

Članice naj bi še danes potrdile pravni okvir, ki bi omogočil, da bi rusko premoženje na ozemlju EU ostalo zamrznjeno, dokler Moskva ne bo poplačala vojne škode Ukrajini. Po trenutni zakonodaji je potrebno zamrznitev podaljševati vsakih šest mesecev znotraj sankcij, kar redno onemogoča Madžarska.

Spletno uredništvo