Zaklonišči v središču Ljubljane: Ali je vzrok za skrb?

V središču Ljubljane, pod novo železniško postajo, poteka gradnja dveh velikih zaklonišč. Zakaj se gradijo in koliko ljudi bodo lahko sprejela, smo preverili pri Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo, Mestni občini Ljubljana ter Ministrstvu za obrambo. Zaklonišča bodo postavljena ena nad drugo, vsako s kapaciteto 300 oseb, in bodo služila tako železniški kot novi avtobusni postaji.

Nova zaklonišča so zasnovana kot dvonamenske zaščitne enote, ki bodo delovala v skladu s trenutnimi predpisi za zaščitne objekte v Sloveniji. Prebivalcem bodo nudila zatočišče v nujnih primerih, medtem ko bodo v mirnodobnih razmerah služila kot garderobe, prostori za shranjevanje in arhiviranje ter tehnični prostori za vzdrževanje. Zaklonišča bodo opremljena z vsemi potrebnimi napravami za zračenje in filtracijo zraka ter bivalno in sanitarno opremo za sedemdnevno bivanje.

“Zaklonišči bosta imeli vse predpisane vgradne dele in naprave za neprekinjeno bivanje. V mirnodobni funkciji bosta služili kot garderobe in prostori za shranjevanje,” so pojasnili na Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo.

Zakaj gradnja zaklonišč?

Gradnja zaklonišč pod železniško postajo je zakonsko predpisana obveznost, ki omogoča zaščito prebivalcev v primerih naravnih nesreč ali vojaških groženj. Po zakonu morajo investitorji v urbanih območjih z več kot 10.000 prebivalci graditi zaklonišča za osnovno zaščito v objektih, ki služijo javnim storitvam, kot so zdravstvo, izobraževanje, telekomunikacije in promet.

• Javna zdravstvena služba z več kot 50 posteljami
• Vzgojno-varstvene ustanove za več kot sto otrok
• Redno izobraževanje za več kot 200 udeležencev
• Javni potniški promet

Financiranje in izvedba projekta

Gradnja zaklonišč je del večjega projekta nadgradnje železniške postaje Ljubljana, ki ga financirata Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo in Slovenske železnice. Skupna vrednost projekta, ki vključuje tudi zaklonišča, znaša 3,7 milijona evrov brez DDV. Zaklonišča bodo po zaključku gradnje v lasti Republike Slovenije, vzdrževanje in upravljanje pa bo prevzelo podjetje Slovenske železnice Infrastruktura d.o.o.

Pomiritev skrbi: Ministrstvo za obrambo zagotavlja varnost

Ministrstvo za obrambo pomirja javnost, da gradnja zaklonišč ne predstavlja neposredne nevarnosti, temveč je del širše strategije za krepitev odpornosti Slovenije na krizne situacije. Slovenija je dobro pripravljena na različne krizne scenarije, kar je potrdila tudi vaja ODPORNOST24, izvedena oktobra 2024.

“Slovenija ima stabilen nacionalnovarnostni sistem, ki je pripravljen na različne krizne scenarije,” so poudarili na ministrstvu.

Zakonska zgodovina zaklonišč v Ljubljani

V Ljubljani je bilo do leta 1991 obvezno graditi zaklonišča za vse stavbe. Po tem letu gradnja zaklonišč ni več obvezna za stanovanjske stavbe, vendar se še vedno gradi ojačana plošča nad kletjo za uporabo kleti kot zaklonišče. Trenutno ima Ljubljana 738 zaklonišč s kapaciteto 135.577 oseb, največje pa je pod Ljubljanskim gradom, sprejme do 620 ljudi.

Izjave in perspektive

Na Mestni občini Ljubljana skrbijo za vzdrževanje zaklonišč v svojih objektih, letno obnovijo med pet in sedem javnih zaklonišč. Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami je opozoril, da je večina zaklonišč v slabem stanju zaradi neurejenega pravnega statusa.

“V Mestni občini Ljubljana skrbimo za vzdrževanje javnih zaklonišč in obnavljamo med pet in sedem zaklonišč letno,” so sporočili z mestne občine.

Gradnja novih zaklonišč v Ljubljani je odraz prizadevanj za zagotavljanje varnosti in stabilnosti prebivalcev, kljub neurejenim stanjem obstoječih zaklonišč.

Spletno uredništvo Naša Ljubljana