Zakaj mladi vse manj vozijo motorje in avtomobile?

Na slovenskih srednjih šolah je vožnja z mopedom ali motorjem postala redkost med dijaki. Približno 30 od 325 dijakov na drugostopenjskih srednjih šolah ima vozniško dovoljenje za motorna kolesa.

Ta trend upadanja zanimanja za motorna vozila je opazen tudi na Goriškem, kjer avtošole beležijo zmanjšano povpraševanje po vozniških izpitih tako za motorna kolesa kot za avtomobile. Razlogi za to so različni, od sprememb v življenjskem slogu do ekonomskih dejavnikov.

Sprememba trendov v Evropi

Podobne spremembe v zanimanju za motorna vozila so zabeležene tudi v drugih evropskih državah. V Veliki Britaniji ima le 37 odstotkov mladih do 25. leta vozniško dovoljenje, medtem ko se je v Nemčiji število osemnajstletnikov z vozniškim dovoljenjem od leta 2010 do 2020 zmanjšalo za 15 odstotkov. V Italiji je bil trend podoben; leta 2011 je večina osemnajstletnikov hitela pridobiti vozniško dovoljenje, vendar je ta trend upadel, saj je lani le 46 odstotkov mladih pred dvajsetim letom pridobilo dovoljenje za vožnjo avtomobila. V mestih, kot je Milano, je ta številka še nižja, le 36 odstotkov.

Zakaj mladim ni več do vozniškega izpita?

Giuseppe Succu iz goriške avtošole Peter Pan opaža, da se mladi danes ne mudijo z vozniškim dovoljenjem. Pridobitev vozniškega dovoljenja odlašajo, dokler ni nujno potrebna za njihovo mobilnost. Poleg tega mnogi mladi nimajo potrebe po vožnji, dokler ne postane neizogibna. “Mnogi mladi danes niti kolesa ne znajo voziti, zato smo prilagodili praktične priprave na izpit za motorna kolesa,” pojasnjuje Succu. Na avtošoli uporabljajo električne motorje z omejeno hitrostjo za začetniške vožnje, kar omogoča mladim, da najprej usvojijo ravnotežje.

Izstopajoči maturantje

Včeraj je naše uredništvo obiskala skupina dijakov iz tehniških zavodov na Puccinijevi ulici. Izvedeli smo, da večina maturantov tehniških smeri že vozi avtomobile, kar jih loči od državnega povprečja. Nasprotno pa le malo dijakov vozi motorna kolesa. Na treh licejih in treh tehniških zavodih je le okoli trideset dijakov, ki imajo dovoljenje za vožnjo mopedov ali motorjev, kar predstavlja le desetino šolske populacije.

Spremembe v preferencah mladih glede motornih vozil so očitne tako na lokalni kot evropski ravni. Čeprav so bili nekoč motorji simbol svobode in neodvisnosti, današnji mladi iščejo druge oblike mobilnosti, ki so pogosto bolj ekonomične in okolju prijazne. To odpira vprašanja o prihodnosti avtomobilske industrije in mobilnosti nasploh.

Spletno uredništvo Goriške novice