Predlog za omilitev pogojev za normirance potrjen, kljub pravnim pomislekom
V presenetljivem preobratu je Odbor DZ za finance sprejel koalicijski predlog novele zakona, ki spreminja pogoje za ponovno vključitev samostojnih podjetnikov v sistem obdavčitve z normiranimi odhodki. Predlog prinaša omilitev pogojev za vstop normirancev, kar je podprl odbor z osmimi glasovi za in nobenim proti. Kljub temu je zakonodajnopravna služba izrazila pomisleke glede ustavnosti predloga.
Trenutna zakonodaja določa, da se samostojni podjetniki lahko ponovno vključijo v sistem šele po petih letih. Novi predlog, ki ga je vložila koalicija, pa omogoča vrnitev v sistem, če v dveh zaporednih letih ne presežejo določenega praga prihodkov. Ta prag je za polne normirance postavljen pri 120.000 evrih, za popoldanske pa pri 50.000 evrih. Predlagana je tudi nova kategorija z letnim pragom prihodkov 85.000 evrov.
Nataša Avšič Bogovič, vodja poslancev Svobode, je utemeljila potrebo po spremembi, saj petletna omejitev po njenem mnenju nesorazmerno vpliva na podjetnike, katerih dejavnosti so sezonske ali ciklične. Kot primer je navedla smučarske vaditelje. Prav tako je opozorila, da je prvotni predlog predvideval spremembe v določanju osnove za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar bi ogrozilo nedavno sprejeto pokojninsko reformo. Koalicija je na podlagi teh opozoril vložila nov predlog.
Opozorila zakonodajnopravne službe
Na seji ni bilo predstavnikov finančnega ministrstva, vendar je Andreja Kurent iz zakonodajnopravne službe DZ-ja opozorila, da je predlog ustavno sporen in ni skladen z zakonom o dohodnini. Posebej je izpostavila vprašanje retroaktivnosti, saj bi zakon začel veljati marca, medtem ko se davčno leto začne januarja, ter uvedbo parcialnih rešitev z interventnim zakonom.
Sindikati se še vedno upirajo predlaganim spremembam, čeprav so bile v postopku socialnega dialoga omiljene. Andrej Zorko, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, je izpostavil, da je število normirancev v Sloveniji dramatično naraslo in opozoril na težave s prikritimi delovnimi razmerji. Boji se, da bo odprava petletne prepovedi vstopa spodbudila delodajalce k spodbujanju lažnih espejev, kar bi okrepilo prekarnost.
Andreja Živic iz Svobode je v poslanski razpravi poudarila, da se s predlagano ureditvijo išče ravnotežje med enostavnostjo sistema in odgovornostjo do javnih financ in vseh oblik dela. Naslednji korak mora biti profesionalizacija podjetništva in večja ozaveščenost o lastnem poslovanju.
Aleš Lipičnik, prav tako iz Svobode, je dodal, da so normiranci zelo raznoliki, zato zakon ne bo nikoli popoln za vse, vendar verjame, da se lahko s predlagano rešitvijo optimizira sistem. Jožef Horvat iz NSi pa je izrazil zaskrbljenost glede številnih pripomb zakonodajnopravne službe in opozoril, da je malo gospodarstvo hrbtenica slovenskega gospodarstva.
Na koncu, kljub notranjim razhajanjem in obsežnim pravnim pomislekom, predlog novele zakona ostaja v ospredju razprave o prihodnosti slovenskega podjetništva in davčne politike.
Spletno uredništvo
