Vroča tema: Ukinitev RTV prispevka razdvaja Slovenijo

V Sloveniji se pripravlja posvetovalni referendum, ki bo odločal o ukinitvi obveznega RTV prispevka. Koalicijske stranke SDS, NSi, Fokus, SLS in Demokrati ter Resnica podpirajo razpis, medtem ko so opozicijske Svoboda, SD in Levica temu nasprotujejo. Razprava se vrti okoli vprašanja, ali je prispevek še primeren način financiranja javnega zavoda.

Podporniki referenduma poudarjajo, da je plačevanje prispevka obvezno ne glede na spremljanje programov RTV Slovenija, nasprotniki pa opozarjajo na pomen neodvisnosti javnega servisa od političnih vplivov.

Argumenti Za in Proti

Predsednik Resnice, Zoran Stevanović, je izpostavil, da ne gre za odločanje o ukinitvi RTV Slovenija, temveč o tem, ali naj državljani še naprej plačujejo prispevek. Po njegovem mnenju je to preprosto vprašanje o obvezni javni dajatvi. Stevanović meni, da je neposredno odločanje ljudi temeljno načelo političnega delovanja Resnice.

»Moč ljudem za nas ni oglaševalski slogan, ampak zaveza,« je poudaril Stevanović.

Na drugi strani pa predsednik Svobode, Robert Golob, opozarja, da bi ukinitev prispevka pomenila konec javne RTV Slovenija. Spomnil je na pomembno vlogo javnega servisa pri povezovanju državljanov in zagotavljanju svobode informiranja.

»Brez obveščenosti ne moremo govoriti o svobodi govora,« je dejal Golob.

Perspektive Opozicije

Poslanec SD, Darko Ratajc, je izpostavil, da razprava presega zgolj vprašanje prispevka. Poudaril je, da RTV Slovenija ni le televizija, ampak vključuje tudi radio, regionalne in manjšinske programe, ter kulturne vsebine. Ratajc verjame, da vprašanje financiranja pomeni tudi vprašanje ohranitve javnega servisa.

»Posvetovalni referendum ne ponuja odgovora na vprašanje, kako bo RTV živela naprej,« je dejal Ratajc.

Podobno stališče je izrazila tudi Asta Vrečko iz Levice, ki je poudarila, da prispevek zagotavlja finančno in politično neodvisnost RTV Slovenija. Po njenem mnenju je želja po ukinitvi prispevka korak k razkroju javnega zavoda.

»Predlagatelje moti predvsem informativni program,« je dejala Vrečko.

Referendum o Volilni Pravici Tujcev

Drugi ključni referendum, ki povzroča razpravo, se nanaša na volilno pravico tujcev. Državni zbor je junija sprejel novelo zakona o lokalnih volitvah, ki državljanom tretjih držav odvzema pravico do glasovanja na lokalnih volitvah. Opozicija trdi, da gre za napad na demokracijo. Poslanka Levice, Nataša Sukič, je izpostavila bizarno ravnanje koalicije, ki predlaga posvetovalni referendum o vprašanju, ki ga je že zakonsko uredila.

»Ravnanje koalicije je čisti cinizem in napad na demokracijo,« je dejala Sukič.

Koalicija: Odločiti Mora Ljudstvo

Koalicijske stranke in Resnica menijo, da gre za širše vprašanje, kdo naj sodeluje pri oblikovanju lokalne oblasti. Poudarjajo, da bi morali volilci imeti možnost, da se o tem neposredno izrečejo. Katja Kokot iz Resnice je zavrnila očitke opozicije in izpostavila, da razprava ni usmerjena proti tujcem, ampak je namenjena vprašanju političnega odločanja v lokalnih skupnostih.

»Koalicija volilce sprašuje o širšem vprašanju, kako naj bo volilna pravica tujcev na lokalni ravni urejena v prihodnje,« je dejala Kokot.

Izidi glasovanj bodo pokazali, ali bo koalicija uspela s svojimi predlogi referenduma, medtem ko opozicija napoveduje možnost ustavne presoje.

Spletno uredništvo Toti Maribor