Stevanović v Vatikanu zamenjal dva cesarja: Fotografija sprožila posmeh, odzvala se je tudi Asta Vrečko

Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović je med obiskom Vatikana na družbenih omrežjih objavil fotografijo ob znamenitem kipu in pripisal, da stoji ob rimskem cesarju Konstantinu Velikem. Toda na fotografiji je bil v resnici kip Karla Velikega, frankovskega vladarja, ki je živel več stoletij pozneje.

Napaka je hitro pritegnila pozornost spletnih uporabnikov, nanjo pa se je odzvala tudi sokoordinatorka Levice in nekdanja ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki je predsedniku parlamenta namenila nekaj ostrih besed. Zgodba je dobila politični pridih, čeprav gre v osnovi za zgodovinsko in umetnostnozgodovinsko pomoto.

Fotografija iz Vatikana, ki ni ostala neopažena

Zoran Stevanović se je v četrtek in petek v Rimu udeležil Evropske konference predsednikov parlamentov, ki je potekala v soorganizaciji italijanskega parlamenta in Parlamentarne skupščine Sveta Evrope. Ob obisku italijanske prestolnice je obiskal tudi Vatikan, kjer se je fotografiral v baziliki svetega Petra. Fotografijo je nato delil na družbenih omrežjih in ob njej zapisal: »V tem znamenju boš zmagal! Cesar Konstantin in moja malenkost.«

Objava bi verjetno ostala zgolj eden od utrinkov njegovega obiska, če ne bi vsebovala napačne identifikacije kipa. Kot sta poročala Metropolitan in danes tudi N1, namreč mogočna konjeniška skulptura, ob kateri je poziral predsednik državnega zbora, ne predstavlja Konstantina Velikega, temveč Karla Velikega. Gre za pomembni osebnosti evropske zgodovine, vendar iz povsem različnih obdobij, njuni upodobitvi pa stojita na različnih straneh preddverja bazilike svetega Petra.

Napako so opazili spletni uporabniki, ki so začeli opozarjati na napačno poimenovanje zgodovinske osebnosti. Fotografija je tako namesto pričakovanega vtisa obiska enega najpomembnejših krščanskih svetišč sprožila razpravo o zgodovinskem znanju in natančnosti javnih objav političnih funkcionarjev.

Asta Vrečko: »Zakaj bi nas dejstva ovirala«

Na Stevanovićevo objavo se je odzvala tudi Asta Vrečko, sokoordinatorka Levice in nekdanja ministrica za kulturo. V svojem zapisu je pojasnila, da je kip za predsednikom državnega zbora v resnici ena najbolj znanih upodobitev Karla Velikega in delo italijanskega kiparja Agostina Cornacchinija iz leta 1725. Ob tem je Stevanoviću namenila tudi ironično pripombo, da ga očitno ni oviralo dejstvo, da je izbral napačnega cesarja.

»Ampak zakaj bi nas dejstva ovirala, če je pa dober citat,« je zapisala Vrečko in dodala, da nekaj splošnega znanja iz umetnostne zgodovine nikoli ne škodi. Svoj odziv je sklenila z besedami: »Jaz iz teorije, on iz prakse.«

Njen odziv je dogodku dodal politično razsežnost, saj gre za predstavnika različnih političnih strank. Vrečko je napako izkoristila za javno kritiko Stevanovićeve objave, medtem ko je osnovno dejstvo ostalo preprosto preverljivo: na fotografiji je kip Karla Velikega in ne Konstantina Velikega. Do objave današnjega poročanja N1 ni bilo navedeno, da bi Stevanović na kritiko že javno odgovoril ali pojasnil svojo izbiro fotografije.

Kdo je bil Karel Veliki in zakaj njegov kip stoji v Vatikanu?

Karel Veliki je bil eden najpomembnejših evropskih vladarjev zgodnjega srednjega veka. Kot frankovski kralj je vladal od leta 768, pozneje pa je postal tudi langobardski kralj. Njegova oblast je zajela velik del zahodne in srednje Evrope, njegovo vladavino pa zgodovinarji povezujejo s pomembnimi političnimi, upravnimi in kulturnimi spremembami. Leta 800 ga je papež Leon III. v Rimu okronal za cesarja, s čimer je nastala pomembna povezava med frankovsko oblastjo in zahodno krščansko cerkvijo.

Prav zaradi te zgodovinske povezave ima Karel Veliki posebno mesto tudi v vatikanski umetnosti. Monumentalni konjeniški kip, ob katerem se je fotografiral Stevanović, je delo italijanskega kiparja Agostina Cornacchinija iz 18. stoletja. Skulptura stoji v preddverju bazilike svetega Petra in prikazuje vladarja na konju, s čimer poudarja njegovo zgodovinsko vlogo ter povezavo s papeštvom.

Karel Veliki je umrl leta 814, medtem ko je Konstantin Veliki umrl že leta 337. Med njunima življenjema je torej več stoletij razlike. Čeprav sta oba pomembno vplivala na evropsko zgodovino in razvoj krščanstva, ju ni mogoče zamenjevati, saj sta delovala v povsem različnih političnih in zgodovinskih okoliščinah.

Konstantinov kip stoji na drugi strani bazilike

Posebej zanimivo je, da se kip Konstantina Velikega dejansko nahaja v istem preddverju bazilike svetega Petra, vendar na drugi strani. Ta skulptura prikazuje rimskega cesarja v trenutku, ki je povezan z znamenitim izročilom o videnju križa pred bitko pri Milvijskem mostu leta 312. Prav s tem dogodkom je povezan tudi stavek, ki ga je Stevanović uporabil v svoji objavi.

Po krščanskem zgodovinskem izročilu naj bi Konstantin pred pomembno bitko doživel videnje znamenja križa oziroma prejel sporočilo, povezano z zmago. Iz tega izročila izhaja znameniti latinski izraz »In hoc signo vinces«, ki ga običajno prevajamo kot »V tem znamenju boš zmagal«. Konstantinova zmaga in poznejša verska politika sta imeli velik vpliv na položaj krščanstva v Rimskem cesarstvu.

Stevanovićev zapis je bil torej vsebinsko povezan s Konstantinom Velikim, vendar je bila fotografija posneta ob drugem zgodovinskem vladarju. To je tudi razlog, da je napaka hitro pritegnila pozornost poznavalcev zgodovine in umetnosti. Če bi se predsednik državnega zbora fotografiral na nasprotni strani preddverja, bi se njegova objava ujemala z izbranim citatom.

Obisk Rima je bil sicer namenjen parlamentarni diplomaciji

Stevanovićev obisk Rima ni bil zgolj zasebne narave. Kot predsednik državnega zbora se je udeležil dvodnevne Evropske konference predsednikov parlamentov, na kateri so predstavniki evropskih držav razpravljali o izzivih demokracije, vplivu umetne inteligence in prihodnosti mednarodnega reda, temelječega na pravilih. Po poročanju STA je Stevanović v svojem nastopu poudaril potrebo po prenovi mednarodnega sistema in večji vlogi parlamentarne diplomacije pri reševanju mednarodnih vprašanj.

Ob robu konference je imel tudi več dvostranskih srečanj s predstavniki drugih parlamentov. Med drugim se je sestal s predsednikom hrvaškega sabora Gordanom Jandrokovićem, predsednikom ukrajinske vrhovne rade Ruslanom Stefančukom in predsednico madžarskega parlamenta Agnes Forsthoffer. Pogovori so bili namenjeni krepitvi medparlamentarnega sodelovanja in izmenjavi stališč o aktualnih mednarodnih vprašanjih.

Kljub uradnemu programu pa je precej javne pozornosti pritegnila prav fotografija iz Vatikana. Takšni dogodki kažejo, kako hitro lahko posamezna objava na družbenih omrežjih zasenči širše sporočilo uradnega obiska, zlasti kadar vsebuje napako, ki jo je mogoče enostavno preveriti.

Majhna zgodovinska pomota, velika spletna pozornost

Zamenjava Karla Velikega in Konstantina Velikega sama po sebi ne predstavlja politične odločitve ali vprašanja delovanja državnega zbora. Gre za napačno navedbo zgodovinske osebnosti, ki pa je zaradi položaja avtorja in javne narave objave dobila večjo odmevnost. Predsednik državnega zbora je eden najvidnejših državnih funkcionarjev, zato njegove javne objave praviloma pritegnejo več pozornosti kot objave zasebnikov.

Odziv Aste Vrečko je pokazal tudi, kako hitro lahko takšna pomota postane del političnega obračunavanja. Namesto razprave o vsebini evropske konference se je del javne pozornosti preusmeril na vprašanje, kdo je upodobljen na kipu in ali bi moral predsednik parlamenta pred objavo preveriti osnovne zgodovinske podatke.

Dejstva so v tem primeru jasna: Stevanović se je fotografiral ob kipu Karla Velikega, ob fotografiji pa navedel Konstantina Velikega in citat, povezan z njegovim zgodovinskim izročilom. Napaka je sprožila spletne odzive in kritiko politične nasprotnice, obenem pa ponudila tudi zanimiv vpogled v zgodovino dveh vladarjev, katerih upodobitvi še danes stojita v eni najbolj obiskanih cerkva na svetu.