Sovražni govor je v Sloveniji še vedno prisoten, predvsem pa ga občutijo deprivilegirane skupine, kot so pripadniki LGBT skupnosti in migranti. Nedavna raziskava, ki jo je izvedel Mirovni inštitut v sodelovanju s Centrom za družboslovno informatiko, razkriva, da se javnost zaveda negativnega vpliva sovražnega govora, ki ga ocenjuje kot zelo motečega.
Raziskava, ki je trajala 18 mesecev, je imela za cilj analizirati spletni sovražni govor in dezinformacije v Sloveniji ter razviti učinkovite ukrepe za njihovo omejevanje. Veronika Bajt z Mirovnega inštituta je pojasnila, da je javnost sovražni govor pogosto povezovala z nestrpnostjo, diskriminacijo, žaljivkami in grožnjami, kar izpostavlja potrebo po dodatnem ozaveščanju.
Razumevanje sovražnega govora in njegov vpliv
Vasja Vehovar iz Centra za družboslovno informatiko je poudaril, da je razumevanje sovražnega govora med Slovenci še vedno pomanjkljivo in pogosto izven konteksta deprivilegiranih skupin. Kljub temu je odpor do sovražnega govora ostal visoko izražen, saj manj kot 10 % anketirancev sovražni govor ne moti.
Podpora ukrepom in ozaveščanju
Raziskava je pokazala, da je večina Slovencev naklonjena dodatnim ukrepom za zajezitev sovražnega govora. Dvotretjinska podpora javnosti za te ukrepe kaže na družbeno zavest o resnosti problema. Še višja je podpora dodatnemu ozaveščanju o težavah, povezanih s sovražnim govorom in dezinformacijami.
Odsotnost prijavnega centra in zaznavanje dezinformacij
Ena izmed ključnih omejitev v Sloveniji je pomanjkanje stalnega prijavnega centra za sovražni govor, ki je leta 2022 prenehal delovati zaradi finančnih težav. Anketiranci so izpostavili tudi pogost pojav dezinformacij, kot so govorice in zavajajoče povezave, vendar so relativno samozavestni pri njihovem prepoznavanju. Večina jih ocenjuje, da dezinformacije predstavljajo velik del informacij na spletu.
Nujnost ponovne vzpostavitve prijavne točke
Najpomembnejši korak za boj proti sovražnemu govoru v Sloveniji bi bila po mnenju strokovnjakov ponovna vzpostavitev prijavne točke za sistematično spremljanje teh pojavov. Ta ukrep, skupaj s strožjimi zakoni in dodatnim ozaveščanjem, bi lahko pripomogel k zmanjšanju sovražnega govora v državi.
Raziskava je vključevala 3766 anketirancev, starih med 25 in 55 let, ki redno spremljajo različne medije in aktualne dogodke, ter pregled praks iz 40 držav in več nadnacionalnih organizacij.
Spletno uredništvo
