DružbaPolitikaSlovenija

Vloga slovenske vojske: Varnost ni več samoumevna

Na slovesnosti ob dnevu Slovenske vojske je predsednica republike Nataša Pirc Musar poudarila, da Slovenska vojska potrebuje sistematično podporo javnosti in politike, da bi lahko ohranjala svojo vlogo kot steber državnosti. Poudarila je, da je spoštovanje mednarodnih zavez ključnega pomena.

Načelnik Generalštaba Slovenske vojske, Boštjan Močnik, je opozoril, da je gradnja vojske odvisna od opreme in ljudi, kar je še posebej pomembno v današnjem času.

Vloga slovenske vojske v družbi

Vrhovna poveljnica obrambnih sil, predsednica Pirc Musar, je izpostavila potrebo po spoštovanju notranjepolitičnih odločitev in usmeritev državnega zbora, da bi obrambni sistem in sistem nacionalne varnosti lahko delovala učinkovito in nemoteno. Poudarila je, da je za sožitje in sobivanje potrebno neprestano prizadevanje in da je treba zaupanje pridobiti. Po njenih besedah je to mogoče doseči le z medsebojnim sodelovanjem, razumevanjem in skupno odgovornostjo za varnost in stabilnost države ter s pomočjo v skupnosti. Spomnila je, da poleg osnovnih obrambnih nalog Slovenska vojska izvaja tudi številne druge dejavnosti v dobro skupnosti, kot so pomoč ob naravnih nesrečah, reševanje v gorah in sodelovanje z različnimi organizacijami.

35. obletnica slovenske vojske

Načelnik Generalštaba Boštjan Močnik je poudaril, da današnja 35. obletnica Slovenske vojske ni le obletnica institucije, ampak obletnica enega od temeljev državnosti, ki izraža skupno voljo po življenju v varni, svobodni in suvereni državi. Pozdravil je investicije v kadre, oborožitev, opremo in infrastrukturo Slovenske vojske, kar kaže na to, da varnost ni več samoumevna. Močnik je opozoril na sodobne grožnje, kot so kibernetske grožnje, hibridni konflikti in naravne nesreče, ki zahtevajo stalno pripravljenost in prilagajanje. Poudaril je pomen lastne odpornosti, logistične pripravljenosti in dolgoročnega načrtovanja.

Trendi v vojaški službi in investicije

Generalmajor Močnik je opozoril, da je večina držav srednje Evrope ob vstopu v Nato opustila obvezno vojaško služenje in prešla na poklicno vojsko, vendar se danes deset članic zavezništva vrača k eni izmed oblik vojaške obveznosti. Ta trend po njegovih besedah kaže na ponovno razumevanje pomena množičnosti, vzdržljivosti in vpetosti vojske v družbo. Tudi minister za obrambo je spomnil na številne investicije v tem mandatu, ki so povečale varnost in odpornost države.

Med dosežki je načelnik Generalštaba omenil modernizacijo na letališču v Cerkljah, posodobitev lahkih oklepnih vozil, nabavo dveh novih letal in šestih helikopterjev ter ureditev statusa slovenskega pripadnika. Poudaril je, da bodo do konca leta načrtovali približno 1.500 pripadnikov pogodbene rezervne sestave. V prihodnjem letu pričakujejo prvo baterijo novega raketnega sistema zračne obrambe srednjega dosega Iris-T. Prav tako načrtujejo nakup novih oklepnih vozil in letal ter večjo pozornost usmerjajo v kibernetiko, umetno inteligenco in robotizacijo.

 

Spletno uredništvo

Povezane objave

Back to top button