DružbaGospodarstvoPolitikaSlovenija

Vladni obisk na Gorenjskem: Ključni projekti za razvoj regije #Video

V središču vladnega obiska na Gorenjskem so infrastrukturni projekti, ki prinašajo pomembne spremembe za regijo. Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je po terenski seji vlade v Radovljici izpostavila skorajšnje sprejetje državnega prostorskega načrta za novi avtocestni priključek Kranj sever. Ob tem je bilo predanih vsa potrebna dovoljenja, ki omogočajo, da bo vlada v nekaj mesecih sprejela načrt, kar bo bistveno zmanjšalo prometne zastoje na izvozu Kranj vzhod. Alenka Bratušek je spregovorila tudi o začetku gradnje krožišča pri avtocestnem priključku Brnik, ki bo olajšalo dostop do letališča. Ob tem se vlada ukvarja tudi z možnostjo revitalizacije železniške proge do Hrušice, kar bi izboljšalo povezave v regiji.

Na seji v Radovljici je vlada obravnavala tudi projekt revitalizacije železniške proge od Jesenic do Hrušice. Študija je pokazala, da je obnova te proge primerna in nujna, saj bo omogočila optimalno prostorsko umestitev in izpolnila migracijske potrebe. Investicijska vrednost projekta je ocenjena na 8,6 milijona evrov brez davka, kar je pomembna naložba za regijo. Ob tem je Bratušek poudarila, da so dela na projektu nadgradnje železniškega vozlišča Jesenice že v teku.

Blejska južna obvoznica: Dolgotrajni zapleti z zemljišči

Ena izmed ključnih tem, ki jih je izpostavila ministrica, je blejska južna obvoznica. Kljub temu, da je bila prva faza krožišča na Betinskem klancu končana konec leta 2024, nadaljevanje projekta stoji zaradi težav pri pridobivanju zemljišč. Dva lastnika od 69 potrebnih za podpis sporazumov še vedno nista dala soglasja, zato so potrebni razlastitveni postopki. “Država ne sme biti talec enega ali dveh ljudi, ko gre za javni interes,” je dejala Bratušek, zavedajoč se, da je ustava do zasebne lastnine zaščitniška.

Gorenjska zdravstvena infrastruktura: Nov angiograf za regijo

Ministrica je tudi napovedala, da bo Gorenjska regija letos prejela angiograf, napravo za pregled srca, kar je pomembna pridobitev za regijo. Investicija je vredna šest milijonov evrov in je del proračuna za leto 2026. Bratušek meni, da bo naprava velika dodana vrednost za regijo, saj se je doslej 600 ljudi letno moralo voziti v Ljubljano na preglede.

Poplavna varnost Železnikov: Predaja suhega zadrževalnika

Premier Robert Golob in minister za naravne vire in prostor Jože Novak sta pred Zalim Logom predala namenu suhi zadrževalnik, zadnji ukrep za povečanje poplavne varnosti Železnikov. Župan Marko Gasser je poudaril simbolni pomen dogodka, saj spominja na tragične poplave leta 2007. Izgradnja zadrževalnika je bila dolgotrajen proces, ki se je začel leta 2013 z državnim prostorskim načrtom in se končal s predajo zadrževalnika. Projekt je stal 33 milijonov evrov in je pomemben za zaščito celotne Selške doline.

Dolgotrajni postopki in izgradnja zadrževalnikov

Župan Gasser je izpostavil dolgotrajnost postopkov, saj je od poplav minilo skoraj 20 let. Premier Golob je poudaril, da je izgradnja odpornosti in zadrževalnikov bistvena za zaščito pred prihodnjimi visokimi vodami. Minister Novak je dodal, da Slovenija potrebuje več premišljenih zadrževalnikov, ki bodo dobro opravljali svojo funkcijo z minimalno porabo zemljišč. Zadrževalnik Pod Sušo lahko zadrži milijon kubičnih metrov vode, kar je rezultat 18 milijonov evrov vrednega dela.

Sanacija in vzdrževanje: Nova skrb za krajevne skupnosti

Medtem ko so v Železnikih zadovoljni z novo pridobitvijo, imajo v Zalem Logu mešane občutke. Predsednik vaškega odbora Janez Habjan je izrazil skrb glede vzdrževanja zadrževalnika in sanacije zemljišč v primeru aktivacije. Minister Novak je obiskal tudi Škofjo Loko, kjer je predstavil časovnico protipoplavne ureditve na Poljanski Sori. S tem projektom naj bi začeli kmalu, saj nanj čaka več kot 400 občanov.

Protipoplavni projekti: Ključne investicije za varnejšo prihodnost

Minister Novak je izrazil zadovoljstvo nad izvajanjem protipoplavnih projektov. Gorenjska je avgusta 2023 utrpela za več kot 189 milijonov evrov škode zaradi poplav, zato je bilo za obnovo in zmanjšanje poplavne ogroženosti namenjenih 117 milijonov evrov, vključno z 31 milijoni evropskih sredstev. Trenutno poteka več kot 35 protipoplavnih projektov.

 

Spletno uredništvo

Povezane objave

Back to top button