Po februarski redni uskladitvi pokojnin v višini 4,2 odstotka vlada dr. Roberta Goloba preučuje možnost dodatne, izredne uskladitve. Pobuda je bila predstavljena na svetu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz), kjer bo o njej najprej odločeno. Šele v primeru podpore bi predlog obravnavala vlada.
Predstavniki Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so svetu zavoda predlagali razmislek o dodatnem dvigu. Po neuradnih informacijah naj bi razprava potekala v smeri skupne petodstotne uskladitve, vendar na ministrstvu konkretnih številk za zdaj ne komentirajo. Poudarjajo, da gre za pobudo, o kateri mora najprej odločiti svet Zpiza.
Zakaj je redna uskladitev nižja od načrtovane?
Svet Zpiza je ta teden že potrdil redno februarsko uskladitev pokojnin v višini 4,2 odstotka. Izračun temelji na veljavni pokojninski zakonodaji in lani sprejeti reformi, ki določa, da se pri uskladitvi v 50 odstotkih upošteva rast povprečne bruto plače, v 50 odstotkih pa rast cen življenjskih potrebščin.
Letni finančni učinek takšnega zvišanja znaša približno 341 milijonov evrov.
V finančnem načrtu za leto 2026 je bila sicer predvidena petodstotna uskladitev. Generalni direktor Zpiza Marijan Papež je pojasnil, da je načrt temeljil na jesenski napovedi Umarja, ki je predvidevala višjo rast plač. Po zadnjih podatkih Statističnega urada RS je bila rast povprečne bruto plače v letu 2025 5,9-odstotna, kar je manj od sprva napovedanih 7,5 odstotka. Posledično je bila tudi redna uskladitev nižja od pričakovane.
Na ministrstvu ocenjujejo, da bi lahko trenutna uskladitev ne odražala v celoti dejanskih gibanj dohodkov in življenjskih stroškov, zato preučujejo možnosti za dodatni popravek.
Možna izredna uskladitev že marca?
Če bi svet Zpiza podprl predlog izredne uskladitve in bi soglasje podala še vlada, bi bilo izplačilo mogoče že z marčevsko pokojnino.
Morebitna petodstotna uskladitev bi za prejemnika pokojnine v višini 1000 evrov pomenila dodatnih 50 evrov mesečno. Pri nižjih pokojninah bi bil znesek sorazmerno manjši, a bi bil učinek za prejemnike minimalnih pokojnin občutnejši z vidika življenjskih stroškov.
Odzivi upokojencev
Na višino redne uskladitve so se odzvali tudi predstavniki upokojencev. V Zvezi društev upokojencev Slovenije ocenjujejo, da 4,2-odstotni dvig ne sledi dejanskemu zvišanju življenjskih stroškov, zlasti pri hrani, energentih in storitvah, ter pozivajo k pravičnejšemu usklajevanju.
Pokojninska politika v aktualnem mandatu
Vlada je v aktualnem mandatu večkrat posegla na področje pokojninske politike. Minimalna zagotovljena pokojnina se je zvišala s 653 na 818 evrov, na enako raven so bile dvignjene tudi minimalne vdovske pokojnine. Poleg rednih uskladitev so bili uvedeni ali okrepljeni dodatki, med drugim letni dodatek v razponu od 160 do 470 evrov ter zimski dodatek, ki je lani znašal 150 evrov, letos pa bo znašal 170 evrov.
Vprašanje dodatne uskladitve tako ni le tehnično, temveč tudi politično – gre za odločitev, ali in v kolikšni meri naj država dodatno poseže v pokojninsko maso v času umirjanja inflacije in stabilizacije javnih financ.
Odločitev sveta Zpiza bo znana v prihodnjih dneh.
Spletno uredništvo
