Vinarji ogorčeni: Novi zakon o vinu preveč omejujoč

Vinarji po vsej Sloveniji izražajo nezadovoljstvo z novim predlogom zakona o vinu, ki je bil javnosti predstavljen 20. maja 2025. Zakon naj bi reševal problematiko sivega trga, vendar večji vinarji opozarjajo, da takšnih rešitev ne prinaša. Namesto tega uvaja štiri velikostne razrede pridelovalcev grozdja in vina, kar naj bi po mnenju vinarjev še dodatno omejevalo pravico do pritožbe in presegalo pravno dopustne meje podzakonskega urejanja. O usodi področja bodo sedaj odločali uradniki in vsakokratni kmetijski minister.

Predlagani zakon predvideva razvrščanje vin v kakovostne razrede, vendar kritiki opozarjajo, da to brez ustreznega zakonskega okvira prepušča podzakonskemu urejanju. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) pojasnjujejo, da osnovno vsebino členov urejajo v zakonu, podrobnosti pa bodo razdelane v pravilnikih, ki so še v pripravi.

Razširitev velikostnih razredov

Novi zakon predvideva razširitev velikostnih razredov pridelovalcev iz treh na štiri: najmanjše, manjše, srednje velike in velike. Po novem bodo veliki tisti pridelovalci, ki obdelujejo več kot 20 hektarjev vinogradov ter pridelajo več kot 200.000 kilogramov grozdja ali več kot 150.000 litrov vina. MKGP poudarja, da ta sprememba ni povezana z obdavčitvijo ali registrom pridelovalcev, temveč služi določitvi višine kazni v primeru kršitev.

Omejevanje sivega trga

Večji vinarji predlagajo, da bi fizične osebe, ki niso samostojni podjetniki, lahko pridelovale vino le, če obdelujejo manj kot 20 arov vinogradov. Tisti, ki obdelujejo od 20 arov do tri hektarje, bi morali registrirati dopolnilno dejavnost pridelave in prodaje vina. S tem bi, po njihovem mnenju, omejili sivi trg z vinom.

Dokup grozdja

Nov zakon omogoča, da tudi fizične osebe pod določenimi pogoji dokupujejo grozdje, kar je prej veljalo le za samostojne podjetnike in pravne osebe. Vinarji opozarjajo, da bi grozdje smeli dokupovati le tisti, ki imajo registrirano dopolnilno dejavnost, saj dokup grozdja spada v dejavnost trgovine. MKGP pojasnjuje, da zakon uvaja spremnico za grozdje zaradi evidentiranja masnih tokov.

Nedorečena promocija

Predlagani zakon uvaja možnost ustanovitve generičnega promocijskega telesa za promocijo vinskega sektorja, a je ta člen nedorečen. Na ministrstvu so pojasnili, da zakon zgolj daje zakonsko podlago za ustanovitev, vsebina in oblika telesa pa bosta oblikovani glede na potrebe pridelovalcev.

Podrobno o velikostnih razredih

• Najmanjši pridelovalec: do 10 arov vinogradov, največ 600 litrov vina ali 800 kilogramov grozdja.
• Manjši pridelovalec: od 10 arov do 1 hektar, največ 10.000 kilogramov grozdja ali 8000 litrov vina.
• Srednje velik pridelovalec: od 1 do 20 hektarjev, največ 200.000 kilogramov grozdja ali 150.000 litrov vina.
• Velik pridelovalec: več kot 20 hektarjev, več kot 200.000 kilogramov grozdja ali 150.000 litrov vina.

Vinarji, registrirani kot samostojni podjetniki, opozarjajo na neenakost pri kazenskih sankcijah, saj so zanje zagrožene višje kazni kot za fizične osebe z enakim obsegom proizvodnje.

Spletno uredništvo