Več radarjev na cestah: Začenja se akcija “Hitrost”
Od ponedeljka, 13. aprila, do nedelje, 19. aprila 2026, bosta Agencija za varnost prometa (AVP) in Policija izvajali nacionalno preventivno akcijo “Hitrost”. Cilj te akcije je ozaveščanje o nevarnostih prehitre vožnje. To je del evropsko usklajene akcije, ki vključuje tudi ROADPOL-ov maraton merjenja hitrosti v sredo, 15. aprila, kjer bodo evropske policijske sile izvajale nadzor hitrosti po vsej EU. Zaradi tega bodo vozniki v tem tednu priča poostrenemu nadzoru hitrosti na cestah.
Neprevidna vožnja s prekomerno hitrostjo ostaja eden glavnih vzrokov za prometne nesreče na slovenskih cestah. V letu 2025 so zabeležili 3.890 prometnih nesreč, v katerih je zaradi neprilagojene hitrosti umrlo 39 ljudi, 405 pa jih je bilo huje poškodovanih. V primerjavi s podatki iz leta 2024, ko je bilo 3.827 nesreč in 30 smrtnih žrtev, je opaziti, da se je število smrtnih primerov povečalo za 30 %, medtem ko se je število huje poškodovanih zmanjšalo za 1,5 %.
V prvih treh mesecih leta 2026 je bilo že 776 prometnih nesreč, ki so posledica neprilagojene hitrosti, pri čemer je umrlo 9 ljudi, 36 pa jih je utrpelo hude telesne poškodbe. Neprilagojena hitrost je drugi najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč, pri čemer predstavlja 18 % vseh nesreč. Najpogostejši vzrok za nesreče so nepravilni premiki z vozilom, sledijo nepravilna stran ali smer vožnje ter neupoštevanje pravil o prednosti.
Prekomerna hitrost in njene posledice
Neprevidna vožnja s prekomerno hitrostjo je bila v letu 2025 najpogostejši vzrok za nesreče s smrtnim izidom, saj je bila odgovorna za 42 % takih primerov, še posebej v kombinaciji z alkoholom in neuporabo varnostnih pasov. Najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti so vozniki osebnih avtomobilov, ki predstavljajo približno 70 % povzročiteljev v zadnjih petih letih. Prav tako so vozniki osebnih avtomobilov najpogostejše žrtve nesreč zaradi prekomerne hitrosti.
“Vsako izgubljeno življenje je preveč, sploh če gre za posledico neodgovornega ravnanja posameznika, ki bi ga lahko preprečili,” poudarja direktorica Agencije za varnost prometa (AVP), mag. Saša Jevšnik Kafol. “Hitrost ni le številka, ampak neposredno vpliva na verjetnost nesreče in možnost preživetja. Manjša hitrost pomeni več časa za reakcijo, krajšo pot ustavljanja in bistveno manj hudih posledic. Raziskave kažejo, da se pri povečanju hitrosti s 30 na 50 km/h tveganje za nesrečo s smrtnim izidom poveča tudi do 9-krat. Ali drugače povedano, če na kratke razdalje vozimo s povprečno hitrostjo 50 km/h namesto 30 km/h, ne pridobimo bistveno na času, lahko pa se pot konča usodno. Zato voznike pozivamo, da hitrost prilagodijo razmeram v prometu, še posebej na območjih šol, vrtcev in igrišč, kjer je največ ranljivih udeležencev v prometu. Na cesti šteje le varen prihod in ne sekunde, ki jih prihranimo s prehitro vožnjo.”
Vozniki so pozvani, da med akcijo “Hitrost” prilagodijo svojo vožnjo razmeram na cesti in upoštevajo prometne predpise. Odgovorna in zmerna vožnja je ključna za zmanjšanje števila prometnih nesreč in izboljšanje varnosti na cestah.
Ves teden bo torej v znamenju poostrenega nadzora hitrosti, ki naj bo vselej prilagojena razmeram na cesti, še posebej tam, kjer so ranljivi udeleženci prometa, kot so šolska območja in igrišča.
Za voznike prinaša prihajajoči teden večjo pozornost policijskih sil na cestah, kar je del širše evropske pobude za izboljšanje prometne varnosti. Z upoštevanjem hitrostnih omejitev in previdno vožnjo lahko pomembno prispevamo k varnosti vseh udeležencev v prometu.
Spletno uredništvo Naša Primorska
