Slovenija po letu 2027 z večjim prispevkom: Kaj bo prejela v zameno
Slovenija se bo po letu 2027 soočila z občutnim povečanjem prispevka v evropski proračun. Po projekcijah naj bi slovenski letni prispevek narasel z okoli 750 milijonov na kar 1,35 milijarde evrov, kar pomeni približno 80-odstotno povečanje.
To pomeni, da bo v sedmih letih Slovenija v evropsko blagajno prispevala približno devet milijard evrov. A višji račun je le del zgodbe, saj se bo spremenil tudi način vračanja evropskega denarja nazaj v državo.
Od vstopa v EU je bila Slovenija neto prejemnica evropskega proračuna, kar pomeni, da je v državo prišlo več sredstev, kot jih je vplačala. Evropska sredstva so bila dolgo vprašanje črpanja: koliko je Sloveniji dodeljenega, kam bo denar usmerila in ali ga bo pravočasno porabila. V obdobju po letu 2027 bo ključno, koliko denarja bo Slovenija sposobna pridobiti v konkurenci z drugimi državami, podjetji, univerzami in raziskovalnimi ustanovami.
Letno vplačilo naj bi se povečalo za okoli 80 odstotkov
Slovenija naj bi med letoma 2028 in 2034 v evropski proračun vplačala okoli devet milijard evrov, povprečno letno vplačilo pa naj bi znašalo približno 1,35 milijarde evrov. Razlogov za višji prispevek je več. Evropski proračun naj bi bil večji, saj Unija želi več sredstev nameniti konkurenčnosti, tehnologiji, obrambi in drugim skupnim politikam. Poleg tega bo od leta 2028 EU začela občutneje odplačevati dolg, s katerim je financirala program NextGenerationEU.
Višina vplačila še ne pomeni, da bo Slovenija z evropskim proračunom v plusu ali minusu. Leta 2025 je v evropski proračun vplačala približno 720 milijonov evrov, prejela pa je okoli 1,24 milijarde evrov. Razlika je znašala približno 519 milijonov evrov v korist Slovenije. Toda današnjega presežka ni mogoče preprosto preslikati v obdobje po letu 2027. Del sedanjih prilivov predstavljajo sredstva Mehanizma za okrevanje in odpornost, ki se izteka. Pri centraliziranih programih lahko sredstva neposredno prejmejo podjetja, univerze in raziskovalni inštituti.
Zagotovljenih naj bi bilo približno 5,4 milijarde evrov
Vladni dokument ob devetih milijardah predvidenih slovenskih vplačil navaja še eno pomembno številko: Sloveniji naj bi bilo v programih z nacionalno ovojnico na voljo okoli 5,4 milijarde evrov. To pomeni, da bo Slovenija imela vnaprej določen delež pri kohezijski politiki, skupni kmetijski politiki, ribištvu in Socialnem skladu za podnebje. Del prihodnjega denarja bo Sloveniji še vedno določen vnaprej, a poleg teh 5,4 milijarde evrov bo lahko Slovenija dobila še sredstva iz velikih evropskih programov, kjer njen delež ni določen vnaprej.
Novi Evropski sklad za konkurenčnost bo razpolagal z okoli 307 milijardami evrov. Denar bo namenjen čistim tehnologijam, digitalizaciji, zdravju, biotehnologiji ter obrambi in vesolju. Vendar Slovenija iz tega sklada ne bo prejela vnaprej določenega zneska. Slovensko podjetje bo moralo s projektom konkurirati podjetjem iz preostale Evrope. Nacionalnost sama po sebi ne bo prinašala zagotovljenega deleža. Država zato poudarja kakovost, konkurenčnost in prebojnost projektov.
Slovenija pri raziskovalnih razpisih zna biti konkurenčna
Slovenski prijavitelji so v prvih štirih letih programa Obzorje Evropa pridobili 354,1 milijona evrov, kar pomeni povprečno 88,5 milijona evrov na leto. V prejšnjem programu Obzorje 2020 je bilo letno povprečje približno 54 milijonov evrov. Povečanje je skoraj 64-odstotno. Rezultati kažejo, da se bo velik del evropskega denarja delil v okolju, kjer je zavrnitev večine prijav normalna. Slovenija ima raziskovalne ustanove, podjetja in univerze, ki lahko uspejo na evropskih razpisih. Po letu 2027 bo podobna sposobnost pomembna na širšem področju.
Druga sprememba zadeva denar, ki bo Sloveniji že namenjen. Evropska komisija želi izplačila tesneje povezati z doseženimi mejniki in rezultati, predlagan pa je tudi prehod s sedanjega pravila n+3 na pravilo n+1. To bi državam pustilo precej manj časa za izvedbo projektov. Slovenska strateška izhodišča opozarjajo, da bo manj prostora za popravljanje zamud, slabo pripravljeni projekti pa bodo hitreje pomenili tveganje izgube že dodeljenih sredstev.
Vlada se pripravlja na nov sistem
Vlada za pripravo prihodnjega finančnega obdobja predvideva dve delovni skupini. Prvo naj bi vodil predsednik vlade, v njej pa bodo ministri resorjev, povezanih s prihodnjimi evropskimi programi. Druga, pod vodstvom ministrstva za kohezijo, bo pripravljala nacionalni in regionalni partnerski načrt ter naj bi se sestajala vsak teden. Pri konkurenčnih programih je naloga manj administrativna in bolj vsebinska. Država v izhodiščih govori o krepitvi projektnih in administrativnih zmogljivosti slovenskih prijaviteljev, posebej na področjih okolja, narave, voda, krožnega gospodarstva in podnebnih politik.
Slovenija bo po letu 2027 igrala dve različni igri. Pri nacionalni ovojnici bo odločilna hitra in kakovostna izvedba. Pri centraliziranih programih bo treba denar najprej osvojiti. Uspešnosti Slovenije ne bo več mogoče meriti le z odstotkom počrpanega denarja iz nacionalne ovojnice, temveč tudi od tega, koliko bodo slovenska podjetja, raziskovalci, univerze in druge ustanove pridobili na skupnih evropskih razpisih.
Spletno uredništvo
