Zdravstvene regije: Kaj se v resnici spreminja in kaj za paciente ostaja enako? #video
Kaj se v zdravstvu spreminja z uvedbo zdravstvenih regij?
S 7. februarjem bodo v Sloveniji uradno zaživele zdravstvene regije. Gre za pomembno organizacijsko spremembo v zdravstvenem sistemu, ki pa je v javnosti ostala nekoliko v senci drugih določb zdravstvene reforme. Kaj zdravstvene regije sploh pomenijo, kako bodo delovale in kaj lahko od njih v praksi pričakujejo pacienti?
Državni zbor je konec aprila 2025 sprejel novelo Zakona o zdravstveni dejavnosti, enega osrednjih reformnih zakonov aktualne vladne koalicije na področju zdravstva. Čeprav je največ pozornosti javnosti pritegnila ureditev razmerij med javnim in zasebnim zdravstvom ter jasnejša pravila glede dela zdravnikov, novela prinaša tudi vrsto manj izpostavljenih, a dolgoročno pomembnih sistemskih sprememb. Ena izmed njih je uvedba zdravstvenih regij.
Zdravstvene regije predstavljajo nov organizacijski okvir, s katerim želi država preseči razdrobljenost sistema ter okrepiti sodelovanje med zdravstvenimi zavodi.
Kaj so zdravstvene regije in čemu so namenjene?
Zdravstvene regije bodo osnovni geografski okvir za povezovanje zdravstvenih zavodov. Znotraj posamezne regije bodo zavodi lažje usklajevali prostorske, finančne in kadrovske zmogljivosti ter skupno uporabljali medicinsko opremo. Takšen pristop omogoča bolj racionalno organizacijo dela in učinkovitejšo rabo obstoječih virov.
Uvedba regij bo olajšala zagotavljanje obveznega neprekinjenega zdravstvenega varstva, izboljšala sodelovanje med javnimi zavodi in koncesionarji ter prispevala k preglednejšemu podeljevanju koncesij in izdajanju dovoljenj za opravljanje zdravstvene dejavnosti. Pomemben vidik sprememb je tudi boljše načrtovanje zdravstvenih programov na regionalni ravni.
Več strokovnosti in boljša dostopnost za paciente
Ena ključnih prednosti zdravstvenih regij je možnost, da se posamezne bolnišnice znotraj regije jasneje profilirajo. Zavodi, ki so strokovno posebej močni na določenem področju ali programu, bodo lahko za ta program prevzeli večji obseg obravnav. To jim bo omogočilo dodatna vlaganja v sodobno opremo, razvoj kadrov ter lažje zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva.
Za paciente to pomeni boljšo dostopnost do kakovostnih zdravstvenih storitev in večjo verjetnost, da bodo obravnavani v ustanovah z največ izkušnjami na določenem področju, hkrati pa bližje domu in brez nepotrebnih podvajanj storitev.
Povezovanje namesto tekmovanja
Namen vzpostavitve zdravstvenih regij je predvsem povezovanje in sodelovanje med zavodi. Regije naj bi spodbudile delitev znanja, boljše načrtovanje kadrov ter sistematičen razvoj posameznih zdravstvenih programov. Gre za odmik od logike medsebojnega tekmovanja k logiki dopolnjevanja in skupne odgovornosti za zdravje prebivalcev posamezne regije.
Kako so zdravstvene regije določene?
Natančen obseg zdravstvenih regij je vlada določila z uredbo, sprejeto na seji konec januarja letos. Oblikovanih je šest zdravstvenih regij. Zdravstvena regija Center obsega Osrednjeslovensko in Zasavsko statistično regijo. Zdravstvena regija Vzhod vključuje Savinjsko in Koroško regijo, zdravstvena regija Severovzhod Podravsko in Pomursko regijo. Zdravstvena regija Jugovzhod zajema Posavsko in Jugovzhodno Slovenijo, zdravstvena regija Severozahod Gorenjsko regijo, zdravstvena regija Zahod pa Goriško, Obalno-kraško in Primorsko-notranjsko regijo.
Regije so nastale z združevanjem statističnih regij, pri čemer je vlada upoštevala tudi število prebivalcev in funkcionalno povezanost območij.
Zakaj je pomembna velikost regije?
Spodnja meja za oblikovanje zdravstvene regije je bila postavljena pri približno 200.000 prebivalcih. Takšna velikost omogoča učinkovitejše načrtovanje in izvajanje zdravstvenih programov ter zagotavlja zadostno število pacientov za varno in kakovostno izvajanje zahtevnejših zdravstvenih storitev.
Kot je po seji vlade pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Jasna Humar, je prav kritična masa bolnikov ključna za to, da se lahko določene storitve izvajajo strokovno ustrezno in varno.
»Pri tej velikosti lahko namreč načrtujemo dovolj veliko število zdravstvenih storitev. Ker če je regija premajhna, nekaterih storitev tam preprosto ne moremo načrtovati, ker nimamo zadostne kritične mase bolnikov, da bi lahko bila taka storitev kakovostna in varna za bolnika,« je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Jasna Humar.
Kaj se za pacienta ne spreminja?
Za paciente je pomembno poudariti, da se z uvedbo zdravstvenih regij ne spreminjajo njihove pravice, ne način uveljavljanja zdravstvenih storitev in ne izbira osebnega zdravnika. Napotitve, obvezno zdravstveno zavarovanje in dostop do storitev ostajajo nespremenjeni. Zdravstvene regije so organizacijska sprememba znotraj sistema, katere cilj je boljše sodelovanje med zavodi in kakovostnejša obravnava pacientov, ne pa dodatne obremenitve ali zapleti za ljudi.
Kdaj začnejo regije veljati?
Vladna uredba, ki določa zdravstvene regije, bo v veljavo stopila 7. februarja 2026. Zdravstveni sistem bo s tem dobil nov organizacijski okvir, ki naj bi postopno prispeval k bolj usklajeni, dostopni in strokovno učinkoviti zdravstveni oskrbi po vsej Sloveniji.
Spletno uredništvo



