Na ulicah mest po vseh Združenih državah Amerike se je zbralo na tisoče protestnikov, ki izražajo svoje nestrinjanje z ukrepi predsednika Donalda Trumpa. Protesti, ki jih organizatorji opisujejo kot “največji enodnevni nenasilni protest v zgodovini ZDA”, potekajo pod imenom Brez kraljev. Cilj te tretje izvedbe protesta je preseči prejšnje obsege in vplivati na politično klimo v državi.
V vseh 50 zveznih državah je načrtovanih več kot 3200 različnih dogodkov. Prejšnji protesti pod istim imenom so že pritegnili milijone ljudi po vsej državi. V Minnesoti, kjer je Trumpova protimigrantska politika najmočneje udarila, pričakujejo več kot 100.000 udeležencev. Glasbena velikana Bruce Springsteen in Joan Baez bosta tam nastopila kot glavna zvezdnika dogodka.
Večji shodi so napovedani tudi v New Yorku, Los Angelesu in Washingtonu, vendar bo dve tretjini dogodkov potekalo zunaj večjih urbanih središč, v manjših skupnostih. Leah Greenberg, soustanoviteljica skupine Indivisible, ki stoji za organizacijo teh protestov, je poudarila, da je ključna zgodba teh dogodkov ne le v množičnosti, ampak tudi v tem, kje se odvijajo.
Protesti v luči prihajajočih volitev
Letos v ZDA potekajo vmesne volitve, kar dodatno spodbuja organizacijo protestov proti Trumpu. Organizatorji opažajo povečano udeležbo na takšnih dogodkih v izrazito republikanskih državah, kot so Idaho, Wyoming, Montana in Utah. Tudi v predmestnih območjih, ki so na predsedniških volitvah podprla Trumpa, narašča zanimanje za udeležbo na protestih. Greenberg je ta trend opisala kot “izjemen”.
Tiskovna predstavnica Bele hiše Abigail Jackson je proteste označila za “terapijo duševnih motenj zaradi Trumpa”, ki naj bi bila zanimiva zgolj za medije. Kljub temu se je gibanje Brez kraljev, ki se je začelo lani ob Trumpovem rojstnem dnevu, 14. junija, izkazalo za izjemno uspešno, saj je privabilo od štiri do šest milijonov ljudi na približno 2100 lokacijah po vsej državi.
Na drugem shodu, ki je potekal oktobra, naj bi se zbralo sedem milijonov ljudi v več kot 2700 mestih. Ta protest je bil v veliki meri odziv na zamrznitev vladnega financiranja, racije zveznih služb za priseljevanje in razporeditev Narodne garde v večjih mestih. Tokratni protesti vključujejo tudi pozive k koncu bombardiranja Irana, kar je posledica vojne, ki sta jo pred štirimi tedni sprožili ZDA in Izrael.
Spletno uredništvo
