Informer
Spletni posrednik informacij

Upokojeni nadškof ddr. Anton Stres: “Vprašanje je, če bom doživel smrt komunizma!”

0

Pri dr. Jožetu Možini je na četrtem programu RTV Slovenija gostoval ddr. Anton Stres, nekdanji ljubljanski nadškof, veliki slovenski intelektualec, teolog in filozof. Z Možino sta spregovorila o protestih, osrednjih medijih, boju z virusom, vlogo Cerkve v krizi, o vlogi Cerkve v Jugoslaviji, o komunistični diktaturi v primerjavi z današnjo “virtualno”, o vlogi cerkve in njega samega pri osamosvajanju in demokratizaciji Slovenije in na koncu o marksizmu v svoji najaktualnejši novi preobleki.

V še enem svojih izjemnih intervjujev z velikimi slovenskimi intelektualci je dr. Jože Možina tokrat gostil nekdanjega nadškofa, teologa in filozofa, ddr. Antona Stresa. Spregovorila sta o celi vrsti tem, za katere se ddr. Stres zdi še posebej verodostojen sogovornik: od jugoslovanskega komunističnega totalitarizma, najaktualnejših tegob v režiji zloveščega virusa covid-19 in opozicije trenutni vladi, pa vse do “najnovejše srajčice, ki si jo je nadel marksizem”.

Ddr. Stres je najprej spregovoril o zaskrbljenosti na razklanostjo slovenske politike prav v trenutkih, ko bi se morali združiti in skupaj boriti proti virusu. ovedal je, da je boj za oblast v demokraciji sicer nekaj normalnega, legitimnega in v vsakih drugih razmerah bi opoziciji boja za oblast ne očitali, a ker to počne v času, ko bi prvenstvo morali vsi skupaj dati boju proti virusu, s tem pa boju za človeška življenja in človekovo pravico do dela, je kritika upravičena. V tem kontekstu je spregovoril tudi o osrednjih medijih, tudi o RTV Sloveniji, ki ji je očital, da je dajala preveč pozornosti relativno majhnim protestom in do njih ne samo da ni zavzela kritične distance, ampak jih je promovirala s precejšnjo mero simpatije. Omenil je tudi, da so isti mediji, ki so na veliko promovirali proteste, ignorirali Pohod za življenje.

Prava diktatura

V nadaljevanju sta spregovorila o časih komunizma, ko je Cerkev dejansko bila drugorazredna in so mnogim vernikom bile kršene človekove pravice. Povedal je, da se je odnos režima skozi čas spreminjal, od hudega pritiska na Cerkev kmalu po letu 1945, do tega, da so preko različnih, tudi retoričnih obvodov, celo javno lahko poučevali cerkveni družbeni nauk. V ta namen so bili ustanovljeni širši javnosti sicer manj znani teološki tečaji, na katerih je kasneje poučeval tudi ddr. Anton Stres. Temeljni odnos oblasti do Cerkve pa se kljub temu nikoli ni spreminjal; obravnaval jo je kot nekaj zasebnega, kot okus za čokolado ali preference v spolnosti.

Alojzij Šuštar (Foto: Twitter)
Alojzij Šuštar (Foto: Twitter)

Sogovornika sta se dotaknila tudi ključnega desetletja, ko je bila Cerkev v Sloveniji hrbtenica opozicije ter je prek Teoloških tečajev, Komisije Pravičnost in mir ter z delovanjem nadškofa Alojzija Šuštarja jedro demokratičnega prozahodnega razmišljanja – osemdesetih. Kulminacija tega vedno večjega vpliva Cerkve v javnosti je bila tudi slovenska osamosvojitev oziroma še pred njo slovenski plebiscit. Katoličani, ki so tedaj predstavljali 70 odstotkov slovenskega prebivalstva, so bili skupina, ki je ni bilo treba prepričevati v demokratizacijo in v osamosvajanje, in so se plebiscita množično, vestno udeležili.

Marksizem še ni mrtev?

V zaključku pogovora sta se dotaknila Stresovih pogledov na nove preobleke marksizma. Ddr. Stres je lepo pojasnil, da je klasični marksizem gradil na delavskem razredu kot tistem, preko katerega bo prišlo do revolucije, a da je socialna država na zahodu to v veliki meri preprečila. Zato so revolucionarji, tako Stres, pričeli razmišljati o tem, da so potrebne spremembe. Po eni strani so se pričeli naslanjati na različne manjšine kot tiste, ki bodo nadomestile zatirani delavski razred, po drugi so se, preko Antonija Gramscija pričeli spogledovati z mislijo, ki jo danes pri nas promovira Luka Mesec – da je proletariat v bistvu učitelj, akademik, umetnik, kulturnik, in tako naprej. Ves ta paket se je združil še z anarhizmom in libertarstvom, zaradi česar smo danes priča temu, da kulturniki na kolesih kričijo čez oblast samo zato, ker je oblast – in se imajo za nosilce revolucije.

Celoten pogovor med ddr. Stresom in dr. Možino si lahko ogledate TUKAJ.

Aleš Ernecl

Objavite komentar