Kako brezdomci postajajo direktorji prezadolženih podjetij v Ljubljani

V slovenskem gospodarstvu se je pojavila skrb vzbujajoča praksa, kjer lastniki prezadolženih podjetij svoje dolgove prenašajo na brezdomce in odvisnike. To dogajanje je v zadnjih mesecih opazil Inštitut Prelomi, ki je Ministrstvu za pravosodje poslal pismo s podrobnostmi o tem, kako se ti ranljivi posamezniki znajdejo v vlogi direktorjev podjetij z visokimi dolgovi. Ta praksa se je razširila predvsem v Ljubljani, kjer so brezdomci in odvisniki novačeni za prevzem podjetij v zameno za nekaj sto evrov.

Na določenih lokacijah v Ljubljani, zlasti na Pražakovi ulici, kjer deluje društvo Kralji ulice, se posamezniki obračajo na brezdomce in odvisnike. Ponudijo jim 300 do 400 evrov ter obljubo o zaposlitvi, nato pa jih pospremijo do notarjev, kjer podpišejo pogodbo o prevzemu podjetja. S tem postanejo formalni direktorji podjetij, ne da bi se zavedali, kaj to pomeni za njihovo prihodnost.

Cena, ki jo plačajo navidezni direktorji

Po prevzemu podjetja se ti posamezniki soočijo s posledicami, ki so lahko uničujoče. Centri za socialno delo jim zavrnejo vloge za socialno pomoč, saj so zdaj formalno zaposleni in nosijo dolgove podjetja. To vpliva tudi na njihov dostop do zdravstvenih storitev, saj brez veljavnega zavarovanja ne morejo prejeti zdravil in oskrbe.

Vloga notarjev in zakonodaja

Inštitut Prelomi opozarja, da bi notarji morali biti pozorni na znake zlorab, kot je stalni naslov prevzemnikov na Mestnem trgu 1 v Ljubljani, sedežu ljubljanske mestne občine. Kljub temu zakonodaja notarjem ne nalaga preverjanja finančnega stanja družb ali plačilne sposobnosti kupcev, kar otežuje preprečevanje teh praks.

“Notarji niso dolžni preverjati finančnega stanja družb niti plačilne sposobnosti kupcev, ker tega sami ne morejo storiti,” je pojasnila Bojana Vogrinec, vodja pravne službe pri Notarski zbornici.

Predlogi za izboljšanje sistema

Inštitut Prelomi predlaga, da bi se zakonodaja spremenila tako, da bi bili notarji dolžni preverjati dolgove prevzemnikov, ter da bi se omejila možnost prevzemanja zadolženih podjetij. Prav tako predlagajo, da bi finančna uprava obvestila nove lastnike podjetij o njihovih finančnih obveznostih.

Kaj bi lahko storili notarji?

Čeprav zakon o gospodarskih družbah določa pravila za prevzem podjetij, ni dovolj natančen glede prenosa zadolženih podjetij. Zakon o notariatu pa nalaga notarjem, da ne smejo opravljati zadev, ki so po zakonu nedopustne ali sumljive. Notarji bi morali zavrniti posle, ki vključujejo osebe z nestabilnim finančnim stanjem ali brez prebivališča.

Če bi bila preverba finančnega stanja obvezna, bi notarji morali sodelovati z revizorji ali finančnimi strokovnjaki, kar pa brez zakonodajnih sprememb ni mogoče izvajati.

Problem prenašanja dolgov na ranljive skupine zahteva takojšnje ukrepanje. Obstoječa zakonodaja ne zagotavlja dovolj zaščite za brezdomce in odvisnike, ki postanejo žrtve teh praks. Inštitut Prelomi poziva k sistemskim spremembam, ki bi preprečile nadaljnje zlorabe.

Spletno uredništvo Naša Ljubljana