Dvojezičnost v knjižnici Murska Sobota sproža burne odzive
V Murski Soboti je bilo nedavno razkrito, da je vodstvo Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota na državne ustanove naslovilo pobudo za zakonske spremembe, ki bi omogočile sporazumevanje v madžarskem jeziku. Pobuda je bila poslana komisiji za narodni skupnosti pri državnem zboru, ministrstvu za kulturo, uradu vlade za narodnosti ter inšpektoratu za kulturo in medije, kar je sprožilo številne odzive. Župan Mestne občine Murska Sobota in drugi soustanovitelji knjižnice so izrazili nestrinjanje, prav tako pa je pobuda naletela na kritike strokovne javnosti.
Pobuda, ki jo je knjižnica naslovila na pristojne institucije, predlaga spremembo 25. člena zakona o knjižničarstvu in 24. člena zakona o javni rabi slovenščine. S temi spremembami bi knjižnica lahko opravljala dejavnosti v jezikih madžarske in romske narodne skupnosti, čeprav njen sedež ni na dvojezičnem območju. Knjižnica namreč opravlja javno službo tudi za območja z madžarsko in romsko skupnostjo.
Župan Mestne občine Murska Sobota, Damjan Anželj, je jasno izrazil nasprotovanje pobudi. Dejal je, da mestna uprava in on osebno nista bila seznanjena s to pobudo in da Murska Sobota ni dvojezično območje. Po njegovem mnenju pobuda obide ustanovitelje in svet zavoda, zato je pozval vodstvo knjižnice k pojasnilom. Podobno je reagiral tudi župan Občine Beltinci, Marko Virag, ki je poudaril, da je za občino pomembno transparentno delovanje in spoštovanje zakonskih okvirov.
Strokovna javnost izraža zaskrbljenost
Kritična do pobude je tudi skupina več kot 30 predstavnikov kulturne, znanstvene in strokovne javnosti. V javnem pismu so opozorili, da bi spremembe zakonodaje lahko ustvarile nevaren precedens za druge javne ustanove v Sloveniji. Po njihovem mnenju bi omogočanje delovanja v madžarskem jeziku na sedežu knjižnice poseglo v obstoječe jezikovne ureditve in razmerja med uradnim jezikom ter manjšinskimi jeziki.
Odgovori vodstva in prihodnji koraki
Direktorica knjižnice, Klaudija Šek Škafar, se je odločila, da zadeve ne bo komentirala, medtem ko je pobudo podpisal njen namestnik, Albert Halasz. Predsednik sveta zavoda knjižnice, Roman Ratkai, je izrazil osebno nestrinjanje s pobudo in napovedal, da bo svet zavoda to vprašanje obravnaval na svoji naslednji seji.
Oba župana, Anželj in Virag, pričakujeta dodatne pojasnila in transparentno obravnavo te občutljive zadeve. Zdi se, da bo pobuda za dvojezičnost v Murski Soboti še naprej tema številnih razprav in morebitnih sprememb v prihodnosti.
Spletno uredništvo Toti Maribor
