Trumpov dogovor s Putinom sprožil upor tudi med republikanci: »To bi lahko bilo nezakonito«
Ameriški predsednik Donald Trump se je zaradi dogovora z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom znašel pod pritiskom tudi znotraj lastne republikanske stranke. Sedem senatorjev iz obeh političnih taborov opozarja, da bi lahko napovedani nakup ruskega dizelskega goriva kršil ameriško zakonodajo, s katero je Washington po ruski invaziji na Ukrajino prepovedal uvoz ruskih energentov. Trump želi z dogovorom ublažiti rekordno visoke cene goriva v ZDA, vendar strokovnjaki dvomijo, da bodo napovedane dobave zadostovale za občutnejše pocenitve.
Kritiki medtem opozarjajo, da bi lahko največjo korist od dogovora imela prav Moskva, ki zaradi vojne v Ukrajini že več let posluje pod zahodnimi sankcijami.
Dogovor s Putinom sprožil nasprotovanje v ameriškem kongresu
Ameriški predsednik Donald Trump je v petek, 9. oktobra, sporočil, da se je v telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom dogovoril o dobavi velikih količin ruskega dizelskega goriva na ameriški in svetovni trg. Napoved je pomenila pomemben preobrat v ameriški politiki do ruskih energentov, saj so ZDA po začetku ruske invazije na Ukrajino leta 2022 uvedle prepoved njihovega uvoza in številne sankcije, namenjene omejevanju ruskih prihodkov.
Odziv v Washingtonu je bil hiter. V nedeljo, 11. oktobra, je skupina sedmih senatorjev iz republikanske in demokratske stranke objavila skupno izjavo, v kateri je Trumpovo administracijo pozvala, naj nemudoma opusti načrt. Po njihovem mnenju je odločitev v neposrednem nasprotju z zakonodajo, ki jo je sprejel kongres, dodatno pa jih moti, da se Bela hiša pred spremembo politike ni posvetovala z zakonodajalci.
Pod izjavo so se podpisali republikanci Susan Collins, Lisa Murkowski, Thom Tillis in John Curtis ter demokrati Jeanne Shaheen, Richard Blumenthal in Ron Wyden. Gre za pomembno politično sporočilo, saj nasprotovanje ne prihaja zgolj iz opozicijskih vrst, temveč tudi od predstavnikov Trumpove lastne stranke.
Senatorji so opozorili, da je kongres leta 2022 prepovedal uvoz ruskih energentov prav zato, da ameriški denar ne bi prispeval k financiranju ruske vojne proti Ukrajini. Po njihovem prepričanju Trumpova odločitev spodkopava namen te prepovedi in odpira resna pravna vprašanja.
Senatorji: Ameriški denar ne sme postati Putinova finančna rešilna bilka
V skupni izjavi, objavljeni na uradni spletni strani senatnega odbora za zunanje odnose, so senatorji poudarili, da je bil namen ameriških sankcij jasen: preprečiti, da bi Rusija s prodajo energentov pridobivala sredstva za nadaljevanje vojaških operacij v Ukrajini.
Posebej so opozorili, da je Trumpova administracija dovolila uvoz ruskega dizla, ne da bi kongresu predložila zakonsko zahtevano obrazložitev ali se z njim ustrezno posvetovala. Zato zahtevajo takojšnjo spremembo odločitve.
Po njihovem stališču ZDA ne bi smele finančno pomagati Vladimirju Putinu, medtem ko ruska vojska nadaljuje napade na ukrajinske civiliste. Ob tem so poudarili, da ameriška zakonodaja prepoveduje uvoz ruske nafte, dokler Rusija ne konča agresije proti Ukrajini in ne preneha ogrožati ameriških zaveznic v zvezi Nato.
Republikanski senator Thom Tillis je v nedeljo za televizijo NBC ocenil, da obstajajo tehtni razlogi za dvom o zakonitosti ravnanja Trumpove administracije. Poudaril je, da je Rusija tista, ki je začela vojno, in da lahko spopade konča z umikom z zasedenih ukrajinskih ozemelj.
Njegove besede so posebej odmevne, ker prihajajo iz republikanske stranke. Čeprav se republikanski politiki glede odnosa do Rusije in podpore Ukrajini razlikujejo, del senatorjev očitno meni, da bi moral Washington ohraniti oziroma okrepiti pritisk na Moskvo, ne pa ji omogočati dodatnih prihodkov od prodaje energentov.
Koliko dizla naj bi Rusija dobavila Američanom?
Trump je po pogovoru s Putinom napovedal več faz dobave ruskega dizelskega goriva. Po njegovih navedbah naj bi Rusija nemudoma sprostila več kot 300.000 ton dizla za ameriški in svetovni trg, novembra dodatnih 500.000 ton, nato pa še milijon ton. Omenil je tudi možnost nadaljnjih dobav, ki bi lahko v kratkem obdobju dosegle več milijonov ton.
Napovedane količine so na prvi pogled velike, vendar je njihov dejanski vpliv na svetovni trg odvisen od več dejavnikov. Pomembno je, koliko goriva bo resnično dobavljenega, v katerih pristaniščih bo raztovorjeno, komu bo prodano in ali bo šlo za dodatne količine ali zgolj za preusmeritev goriva, ki bi ga Rusija sicer prodala drugim kupcem.
Prav zadnje vprašanje je za energetske analitike posebej pomembno. Če bi ruski dizel, ki je bil doslej namenjen enemu trgu, zgolj preusmerili na drugega, se skupna svetovna ponudba goriva ne bi bistveno povečala. Posamezne države bi sicer lahko pridobile dodatne količine, vendar bi jih morali drugi kupci nadomestiti iz drugih virov.
Rusija je sicer v soboto, 10. oktobra, delno odpravila omejitve izvoza dizelskega goriva. Ruski podpredsednik vlade Aleksander Novak je po poročanju mednarodnih agencij zatrdil, da ima država dovolj proizvodnih zmogljivosti za zagotavljanje domačih potreb in izpolnjevanje novih izvoznih obveznosti.
Toda tudi ta napoved ne zagotavlja, da bodo vse količine dobavljene v predvidenih rokih. Ruska naftna industrija se namreč sooča s posledicami ukrajinskih napadov na rafinerije, logističnimi omejitvami in posledicami sankcij.
Washington je že začasno omilil sankcije
Trumpova napoved ni ostala zgolj pri političnih besedah. Ameriško finančno ministrstvo je izdalo posebno dovoljenje, s katerim je začasno omililo nekatere sankcijske omejitve za trgovanje z ruskim dizelskim gorivom.
Po poročanju Associated Press in Reuters dovoljenje omogoča določene transakcije, povezane z ruskim dizlom, ki je bil na tankerje naložen do 9. oktobra 2026. Ukrep naj bi veljal do aprila 2027, kar pomeni približno šestmesečno obdobje olajšav.
Takšna odločitev je pomembna, ker sankcije ne vplivajo zgolj na neposreden uvoz v ZDA, temveč tudi na mednarodne finančne transakcije, zavarovanje, prevoz in druge storitve, povezane s trgovino z energenti. Ameriške sankcije imajo zaradi vloge dolarja in ameriškega finančnega sistema pogosto širši vpliv na svetovno trgovino.
Prav zaradi tega senatorji opozarjajo, da začasno dovoljenje ni zgolj tehnična prilagoditev, temveč politično pomemben ukrep. Če ruskim podjetjem omogoči dodatno prodajo goriva, lahko prispeva tudi k večjim prihodkom Moskve.
Ali je bila odločitev sprejeta v okviru pooblastil predsednika in finančnega ministrstva ali pa je v nasprotju z zakonskimi omejitvami, za zdaj ostaja odprto pravno vprašanje. Senatorji zatrjujejo, da je administracija ravnala v nasprotju z zakonom, vendar to še ni pravnomočna ugotovitev sodišča.
Zakaj je dizel v ZDA postal tako velik problem?
Ozadje Trumpove odločitve je izrazito gospodarsko in politično. Cene dizelskega goriva v ZDA so se v zadnjih mesecih močno zvišale, kar je povzročilo dodatne stroške za prevoznike, kmete, gradbena podjetja in druge gospodarske panoge.
Po podatkih ameriškega avtomobilskega združenja AAA, ki jih povzema Associated Press, je povprečna cena galone dizla konec septembra dosegla rekordnih 6,52 dolarja. Ob Trumpovi napovedi dogovora z Rusijo je znašala približno 6,28 dolarja za galono, kar je še vedno izjemno visoka raven.
Za lažjo predstavo ameriška galona vsebuje približno 3,785 litra. Cena 6,28 dolarja za galono tako pomeni približno 1,66 dolarja za liter, vendar te številke ni mogoče neposredno primerjati s slovenskimi cenami na črpalkah brez upoštevanja valutnega tečaja, davkov in razlik v oblikovanju maloprodajnih cen.
Dizelsko gorivo je v ameriškem gospodarstvu posebej pomembno za cestni tovorni promet in kmetijstvo. Višji stroški goriva se lahko prek prevoza in proizvodnje postopoma prenesejo tudi v cene hrane ter drugih izdelkov. Zato podražitve ne prizadenejo samo voznikov dizelskih avtomobilov, temveč širše gospodarstvo.
Na rast cen so vplivale tudi motnje na svetovnih energetskih trgih zaradi vojne z Iranom. Trump je v zadnjih tednih del odgovornosti za visoke cene pripisoval Ukrajini, predvsem njenim napadom na rusko energetsko infrastrukturo. Vendar energetski strokovnjaki opozarjajo, da je treba pri razlagi podražitev upoštevati širše svetovne razmere in motnje v oskrbi z nafto ter naftnimi derivati.
Strokovnjaki dvomijo, da bodo ruske dobave bistveno znižale cene
Čeprav Trump dogovor predstavlja kot ukrep za znižanje cen goriva, številni energetski analitiki dvomijo o njegovem dejanskem učinku. Richard Nephew iz Centra za globalno energetsko politiko na univerzi Columbia je opozoril, da so napovedane začetne količine ruskega dizla manjše od ameriške dnevne porabe.
To pomeni, da bi lahko dobave kratkoročno vplivale na razpoloženje na trgu, vendar same po sebi verjetno ne bodo zadostovale za trajnejšo in občutnejšo pocenitev goriva. Na svetovne cene namreč vplivajo skupna ponudba in povpraševanje, zmogljivosti rafinerij, transportne poti, zaloge ter geopolitična tveganja.
Podobno je za Associated Press ocenil energetski analitik Michael Lynch. Opozoril je, da bi preusmeritev ruskega dizla na ameriški trg lahko povzročila zgolj spremembo dobavnih poti, ne pa bistvenega povečanja svetovne ponudbe.
Pomembno vlogo imajo tudi omejitve ruske proizvodnje. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo, ki jih navajajo ameriški mediji, se je ruska proizvodnja dizla zmanjšala za približno 30 odstotkov. K temu so prispevali predvsem napadi na ruske rafinerije in težave v proizvodnji.
Če Rusija zaradi teh omejitev ne more bistveno povečati proizvodnje, bo težko zagotovila tolikšne dodatne količine, da bi lahko sama spremenila razmere na svetovnem trgu.
Rusija bi lahko pridobila več kot ameriški potrošniki
Ena osrednjih kritik dogovora je povezana z vprašanjem, kdo bo od njega dejansko imel največ koristi. Ameriška administracija poudarja, da želi pomagati domačim potrošnikom in gospodarstvu, nasprotniki pa opozarjajo, da bi lahko omilitev sankcij predvsem povečala ruske prihodke.
Richard Nephew je ocenil, da bi lahko dogovor politično in gospodarsko bolj koristil Rusiji in Iranu kot Združenim državam Amerike. Za Moskvo bi pomenil dodatne možnosti prodaje goriva, za Teheran pa dokaz, da visoke cene energentov povečujejo pritisk na ameriško politiko.
Ruski državni proračun je močno povezan s prihodki iz energetskega sektorja. Čeprav ni mogoče trditi, da bi vsak dodaten prihodek od prodaje dizla neposredno financiral določeno vojaško operacijo, lahko povečani prihodki države širijo njene proračunske možnosti tudi v času vojne.
Prav to je eden glavnih razlogov, zaradi katerih so zahodne države po ruski invaziji na Ukrajino uvedle sankcije proti ruskemu energetskemu sektorju. Namen ukrepov je bil zmanjšati prihodke Moskve in omejiti njeno sposobnost dolgoročnega financiranja vojne.
Kritiki zato opozarjajo, da bi lahko Trumpov dogovor zmanjšal učinkovitost dosedanjega sankcijskega pritiska, tudi če bi bil njegov neposredni vpliv na cene goriva razmeroma majhen.
Zelenski opozarja na nevarne posledice popuščanja Moskvi
Dogovor je sprožil ostre odzive tudi v Ukrajini. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je opozoril, da lahko omilitev sankcij Rusijo spodbudi k nadaljevanju vojaških operacij, namesto da bi jo približala pogajanjem o koncu vojne.
Njegove kritike so sledile novim ruskim napadom na ukrajinska mesta. Po poročanju Reutersa in Dela je bilo v sobotnem napadu na Zaporožje ubitih 20 ljudi, med njimi tudi otroci. Zelenski je zato opozoril na nasprotje med ameriško odločitvijo o olajšanju sankcij in nadaljevanjem ruskih napadov na civilno prebivalstvo.
Trump je medtem Ukrajino pozval, naj preneha napadati ruske rafinerije. Po njegovih besedah takšni napadi zmanjšujejo razpoložljivost goriva na svetovnem trgu in dodatno prispevajo k podražitvam.
Toda ukrajinska stran poudarja, da so ruski energetski objekti pomemben vir prihodkov za financiranje vojne in da so napadi na infrastrukturo, povezano z vojaško oskrbo, del njenega prizadevanja za zmanjšanje ruskih zmogljivosti.
Takšna razhajanja kažejo, da vprašanje dizelskega goriva ni zgolj gospodarsko. Povezano je tudi s širšo strategijo Zahoda do Rusije, podporo Ukrajini in vprašanjem, kako učinkovito uporabljati sankcije za doseganje političnih ciljev.
Trumpa čaka pomembna politična preizkušnja pred volitvami
Čas dogovora je za ameriško politiko posebej občutljiv. Združene države Amerike se pripravljajo na kongresne volitve 3. novembra, na katerih bodo volivci odločali o novi sestavi predstavniškega doma in delu senata.
Visoke cene goriva so lahko pomembna gospodarska tema volilne kampanje, saj vplivajo na stroške prevoza, poslovanja in vsakdanjega življenja. Trump zato želi pokazati, da njegova administracija išče načine za povečanje ponudbe in znižanje cen.
Toda dogovor z Rusijo odpira drugo politično vprašanje. Del republikancev, ki podpira strožjo politiko do Moskve, nasprotuje ukrepom, ki bi lahko oslabili sankcije. Zato se je predsednik znašel v položaju, ko mora usklajevati gospodarske cilje, zunanjepolitične zaveze in razhajanja znotraj lastne stranke.
Senatorji, ki so podpisali skupno izjavo, za zdaj zahtevajo predvsem spremembo politike in spoštovanje zakonodaje. Ali bo kongres sprejel dodatne ukrepe oziroma zahteval formalno pravno presojo, še ni jasno.
Prav tako ostaja odprto, ali bo Trumpova administracija pod pritiskom zakonodajalcev spremenila pogoje dovoljenja za trgovanje z ruskim dizlom ali pa bo vztrajala pri dogovoru s Putinom.
Lahko spor zaradi dizla preraste v širši konflikt med Belo hišo in kongresom?
Najnovejše dogajanje odpira več vprašanj, ki presegajo cene goriva. Prvo je pravno: ali je ameriški predsednik pri začasnem omiljevanju sankcij ravnal v okviru svojih pooblastil ali pa je posegel v omejitve, ki jih je določil kongres? Drugo je gospodarsko: ali lahko napovedane ruske dobave dejansko znižajo cene dizla ali bodo imele predvsem omejen in kratkotrajen učinek?
Tretje vprašanje je zunanjepolitično. Washington je od začetka ruske invazije na Ukrajino uporabljal energetske sankcije kot enega ključnih instrumentov pritiska na Moskvo. Če zdaj omogoča nove nakupe ruskega goriva, se odpira vprašanje, kako bo to vplivalo na verodostojnost dosedanje politike in usklajevanje z evropskimi zaveznicami.
Za zdaj je potrjeno, da je Trump napovedal dogovor s Putinom, da je ameriška administracija začasno omilila določene sankcijske omejitve in da sedem senatorjev iz obeh strank zahteva spremembo odločitve. Ni pa še pravno ugotovljeno, da je predsednik s tem kršil zakon.
Prav ta razlika bo pomembna za nadaljnji razvoj zgodbe. Če se bo spor nadaljeval, ne bo šlo več zgolj za vprašanje, od kod bodo Združene države dobivale dizelsko gorivo, temveč tudi za razmerje moči med predsednikom in kongresom ter prihodnost ameriške politike sankcij proti Rusiji.
Trump želi z dogovorom ublažiti pritisk visokih cen goriva. Njegovi kritiki pa opozarjajo, da bi lahko bil račun precej višji od morebitnih prihrankov na ameriških bencinskih črpalkah. Odločilno bo, ali bodo ruske dobave prinesle merljive gospodarske koristi in ali bo administracija lahko pravno utemeljila odstopanje od dosedanje sankcijske politike.
