Trump napovedal blokado Hormuške ožine: Napetosti vrejo
Ameriški predsednik Donald Trump je po neuspešnih pogajanjih med ZDA in Iranom napovedal blokado Hormuške ožine, kar je močno zaostrilo že tako napete odnose med državama. Napoved je sledila skoraj dvajseturnim pogovorom v pakistanski prestolnici Islamabad, ki jih je gostil pakistanski premier Šehbaz Šarif s podporo poljskega maršala Asima Munira. Srečanje ni prineslo diplomatske rešitve za vojno, ki na Bližnjem vzhodu divja že sedmi teden.
Trump je svojo odločitev objavil na omrežju Truth Social, kjer je ameriško vojno mornarico pozval k blokadi Hormuške ožine ter zasegu ladij, ki so iranskim oblastem plačale mostnino za prehod. To je bil jasen znak, da so diplomatski pogovori med ameriškimi in iranskimi predstavniki, ki so jih vodili ameriški podpredsednik J. D. Vance, posebni odposlanec Steve Witkoff in Jared Kushner, propadli. Iransko delegacijo so vodili zunanji minister Abas Aragči, predsednik parlamenta Mohamad Bager Galibaf in nekdanji glavni pogajalec Ali Bageri.
Diplomatski zastoj in iranske jedrske ambicije
Po koncu pogajanj je Trump priznal, da so se strani uskladile glede številnih vprašanj, toda iranska pripravljenost, da ne opusti svojih jedrskih ambicij, je ostala nerešena. Kljub šestim tednom bombardiranja in uničenju večjega dela vojaške infrastrukture Iran ni pokazal pripravljenosti, da bi se odpovedal pravici do bogatenja urana, kar je za Washington nesprejemljivo.
Trump je v svojih objavah zatrdil, da sta iranska mornarica in zračna obramba uničeni, medtem ko je vrhovni voditelj Hamenej “ter večina iranskih voditeljev mrtvi”. Njegovo mesto je nasledil sin Modžtaba Hamenej, ki je v zadnjem sporočilu označil Iran za “dokončnega zmagovalca” vojne in napovedal novo fazo upravljanja Hormuške ožine.
Mednarodnopravni vidiki blokade
Trumpova napoved blokade pomeni, po mednarodnem pravu, dejanje, ki se enači z aktom vojne. V Perzijskem zalivu so že razporejene letalonosilke USS Gerald Ford, USS Abraham Lincoln in druga večja plovila, kar kaže na resnost situacije. Vojaški analitik Jack Keane je opozoril, da bi ameriška mornarica lahko Iranu zaprla izvozno žilo, kar je potrdilo tudi Centralno poveljstvo ameriških oboroženih sil.
Iranski mirovni načrt z desetimi točkami, ki je bil podlaga za pogajanja, je med drugim zahteval umik ameriških bojnih enot iz regionalnih oporišč, odpravo sankcij in povračilo vojne škode. Vendar pa se pogovori niso končali z dogovorom, kar pomeni nadaljevanje napetosti.
Spletno uredništvo
