Iz lokalnih medijev

Novi zakon o gostinstvu: Kaj prinaša zakon glede kratkotrajnega oddajanja?

Začetek leta 2026 prinaša sveže zakonodajne spremembe na področju gostinstva v Sloveniji. Novi zakon, ki bo začel veljati 1. januarja, prinaša pomembne spremembe pri oddajanju stanovanj v kratkotrajni najem. Omejitve, ki se bodo uporabljale od leta 2027, bodo ciljale na občine z visokim tveganjem negativnih vplivov te dejavnosti.

Zakon določa, da je v posameznem stanovanju lahko registriran le en nastanitveni obrat, kot so apartmaji ali sobe, z največ 15 nastanjenimi osebami. Vsaki osebi mora pripadati najmanj osem kvadratnih metrov uporabne površine. Občine imajo možnost prilagoditve teh omejitev glede na lokalne potrebe in analize, pri čemer je minimalna omejitev 30 dni, maksimalna pa 270 dni letno.

Potrebna soglasja in obveznosti lastnikov

Za oddajanje bo nujno pridobiti soglasja vseh lastnikov nepremičnin. V dvostanovanjskih objektih bo potrebno soglasje vseh lastnikov, v večjih stavbah pa soglasje solastnikov z več kot tričetrtinskim deležem. Soglasje bo veljavno tri leta, na vidnih mestih pa bo treba objaviti datume začetka oddajanja ter namestiti standardizirane oznake.

Tržni značaj kratkotrajnega oddajanja

Študije Ministrstva za gospodarstvo razkrivajo, da kratkotrajno oddajanje stanovanj ni del delitvene ekonomije, temveč tržna dejavnost z visokimi donosi. Med letoma 2015 in 2019 je število oglaševanih nepremičnin na platformi Airbnb v Sloveniji naraslo s 2.569 na 9.723, kar kaže na izjemno rast te dejavnosti, ki pogosto poteka v sivi ekonomiji.

“Medtem ko ministrstvo ni opravilo svoje naloge in pripravilo podzakonskih aktov, ponudnikom po krovnem zakonu za neizpolnjevanje teh ‘neobstoječih’ pravil še vedno grozijo globe do 6000 evrov,” poudarja Združenje sobodajalcev Slovenije.

Sobodajalci proti zakonu

Združenje sobodajalcev Slovenije, skupaj z drugimi organizacijami, ostro nasprotuje zakonu, saj menijo, da prinaša normativni kaos in ogroža tradicionalne stebre slovenskega turizma. Zahtevajo šestmesečni moratorij na sankcije ter nujni sestanek z vlado do 7. januarja, da bi razpravljali o odprtih vprašanjih.

Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Matevž Frangež je ob predstavitvi zakona poudaril, da ta ne onemogoča delovanja dejavnosti, temveč upošteva lokalne specifike. Medtem ko turizem beleži osemodstotno rast, ponekod že vpliva na kakovost življenja prebivalcev, zato so spremembe nujne za uravnotežen razvoj.

 

Spletno uredništvo Naša Ljubljana

Povezane objave

Back to top button