Palestinsko gibanje Hamas je javno pozvalo Odbor za mir, ki ga je ustanovil ameriški predsednik Donald Trump, naj pritisne na Izrael, da konča kršitve premirja v Gazi. V zadnjem letu so oblasti v Gazi dokumentirale več kot 1600 primerov izraelskih kršitev. Na svetovnem gospodarskem forumu v Davosu je Trump predstavil svoj Odbor za mir, namenjen obravnavi mednarodnih kriz, vključno s situacijo v Gazi. Prvi sestanek odbora bo potekal ta teden v Washingtonu.
Hamasov tiskovni predstavnik Hazem Kasem je v izjavi za francosko tiskovno agencijo AFP dejal: “Člane odbora pozivamo, naj sprejmejo resne ukrepe, da prisilijo izraelskega okupatorja k prenehanju kršitev v Gazi, saj genocidna vojna proti enklavi še vedno traja.” Ustanovitev Odbora za mir je bila formalizirana 22. januarja na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu. Sprva je bil zasnovan za upravljanje palestinske enklave po vojni, zdaj pa obravnava širše mednarodne krize.
Mednarodna udeležba in kritike
Trump je povabila v odbor poslal voditeljem več kot 50 držav, vključno s Slovenijo. Po informacijah tujih tiskovnih agencij je sodelovanje potrdilo med 25 in 30 državami, med njimi Madžarska, Argentina, Izrael, Belorusija, Bolgarija, Egipt, Turčija, Katar, Kosovo, Kazahstan, Savdska Arabija, Indonezija in Pakistan. Odbor sestavljajo voditelji držav in vlad, poleg tega pa vključuje še dva posebna organa: izvršni odbor, ki se osredotoča na diplomacijo in naložbe, ter izvršni odbor za Gazo, ki nadzoruje upravljanje palestinske enklave.
Italijanska politična dinamika
Italija se je odločila sodelovati v odboru kot opazovalka, čeprav ni sprejela Trumpovega povabila. Odločitev italijanske vlade je naletela na ostre kritike opozicije, ki meni, da odbor spodkopava Združene narode in deluje v nasprotju z mednarodnim pravom. Italijanska premierka Giorgia Meloni, znana po tesnih vezeh s Trumpom, je kljub temu podprla sodelovanje Italije kot opazovalke pri ameriških mirovnih prizadevanjih. Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je opozicijske kritike zavrnil in poudaril, da trenutno ni alternative Trumpovemu načrtu za Gazo. Italija je pripravljena pomagati pri usposabljanju policijskih sil v Gazi in na drugih palestinskih ozemljih, vendar je izključila možnost polnopravnega članstva v odboru zaradi nezdružljivosti z italijansko ustavo.
Sredinski poslanec Riccardo Magi je odbor kritiziral z besedami: “Svet za mir ne temelji na demokraciji, ampak na arogantnosti, ne na pravu, ampak na poslu,” pri čemer se je skliceval na ameriške načrte za gradnjo stanovanjskih stolpnic in obmorskih letovišč v Gazi.
Sojenje obtoženim napada 7. oktobra
Izrael namerava obtoženim sodelovanja v napadu 7. oktobra 2023 soditi na posebnem vojaškem sodišču. Ta načrt temelji na posebni zakonodaji, ki omogoča tovrstno sojenje, eden od avtorjev pa je sojenje primerjal z nürnberškimi procesi. Vojaško tožilstvo bo obtožnice vložilo na podlagi zakona, ki je že prestal prvo branje v knesetu. Avtor zakona Simča Rotman, poslanec skrajno desne Verske sionistične stranke, meni, da bo sojenje primerljivo z nürnberškimi procesi iz leta 1945.
V napadu na izraelsko ozemlje 7. oktobra 2023 je, po navedbah izraelskih virov, sodelovalo približno 3000 pripadnikov Hamasa in drugih islamističnih gibanj. Napad je terjal življenja približno 1200 ljudi, še 250 pa je bilo ugrabljenih. Izraelske oblasti ocenjujejo, da je vojska ubila 1600 vpletenih v napad, preostali pa naj bi prebegnili v sosednje države. Trenutno izraelsko tožilstvo pripravlja obtožnice proti 300 pripadnikom Hamasove posebne enote Nuhba, obtoženih genocida, ogrožanja suverenosti države, pomoči sovražniku, terorističnih dejanj in umorov.
Po napadu oktobra 2023 je sledila več kot dve leti trajajoča izraelska ofenziva v Gazi, ki je po podatkih tamkajšnjih oblasti povzročila več kot 72.000 smrtnih žrtev med Palestinci.
Spletno uredništvo
