Tri leta vladnega mandata so minila v senci izrednih razmer – od draginje do poplav in vojn v svetu – a hkrati tudi z nekaterimi prelomnimi premiki. Medtem ko so nekateri ukrepi naleteli na kritike, so posamezna ministrstva dosegla pomembne rezultate, ki so – po oceni stroke in analitikov – Sloveniji omogočili napredek na številnih področjih.
V nadaljevanju predstavljamo ključne dosežke in hkrati dileme, ki so jih ti ukrepi odprli.
Zdravstvo: prva regulacija razmerij, a tudi odpor
Zdravstvena reforma je ena osrednjih točk tega mandata. Vlada je prvič po dolgih letih pripravila zakonske podlage za bolj jasno razmejitev med javnim in zasebnim sektorjem ter uvedla ukrepe za izboljšanje dostopnosti do družinskega zdravnika.
Povečala je financiranje urgenc in domov za starejše, kar se je v praksi že poznalo. Vendar pa je del stroke – predvsem zasebnikov – opozarjal, da bi lahko novi zakoni zmanjšali fleksibilnost sistema, sindikati pa so opozarjali na preobremenjenost zdravnikov.
Reforma še ni zaključena, a prvi premiki kažejo smer dolgoročnega urejanja sistema.
Stanovanjska politika: prvič sistemski pristop
Na področju stanovanj je vlada zagnala doslej največji program javne stanovanjske gradnje. Skladno z novim zakonom o stanovanjski jamstveni shemi in letnim vložkom 100 milijonov evrov naj bi do leta 2035 zgradili več tisoč stanovanj.
Vzpostavljen je tudi novi Stanovanjski sklad, ki deluje po principih neprofitnega najema. Kljub temu pa mnogi mladi še vedno opozarjajo, da so cene najemnin previsoke, gradnja pa (pre)počasna glede na potrebe.
Socialna država in dolgotrajna oskrba: zamujeni vlak ujeli tik pred zdajci
Ministrstvo za solidarno prihodnost je pripravilo zakon o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi po letih zamud vendarle uredil skrb za starejše in onemogle. Zakon prinaša pravico do oskrbe na domu, mobilne time in okrepljeno financiranje oskrbe v ustanovah.
Pokojninska reforma, ki jo je pripravilo ministrstvo za delo, naj bi zagotovila dolgoročno vzdržnost sistema in uvedla bolj pravičen način usklajevanja pokojnin. Kritiki pa opozarjajo, da bo reforma za nekatere pomenila nižje prihodke ob upokojitvi, zato vlada čaka še težka razprava v parlamentu.
Ob tem pa ne smemo mimo tega, da danes lahko dijaki prejemajo dve različni štipendiji sočasno, kar prej ni bilo mogoče, kakor tudi višja subvencija za študentske domov, višji socialni prejemki in prejemki za starševsko varstvo.
Plače in javni sektor: obsežna prenova, a negotovost
Ministrstvo za javno upravo je skupaj z ministrstvom za finance pripravilo prenovo plačnega sistema javnega sektorja, ki naj bi odpravil dolgoletne anomalije. Reforma vključuje novo plačno lestvico, večjo preglednost in odpravo nesorazmerij.
A kljub ambiciji po pravičnosti so se že pojavili pomisleki sindikatov, zlasti v šolstvu in zdravstvu, da bodo nekateri zaposleni potegnili krajšo. Napovedane so tudi stavke, kar pomeni, da se pogajanja nadaljujejo.
Varnost in notranje zadeve: visoka ocena varnosti, a tudi protesti
Slovenija se je uvrstila med deset najvarnejših držav sveta, kar potrjuje visoka stopnja zaupanja v notranjo varnost in uspešno delo policije. Ministrstvo za notranje zadeve je okrepilo prisotnost policije na terenu in moderniziralo opremo.
A hkrati ni mogoče prezreti kritik ob obravnavi protestov, zlasti med zadnjimi demonstracijami v podporo Palestini, kjer so organizatorji opozarjali na pretirano prisotnost policije.
Zunanja politika: verodostojna in aktivna Slovenija
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je okrepilo vlogo Slovenije v svetu. Država je postala članica Varnostnega sveta OZN in priznala Palestino, kar je sprožilo odmeve po svetu.
Pridružitev CERN-u in Evropski vesoljski agenciji pa je pomembna za znanstveni in tehnološki napredek. A prav zaradi aktivne vloge v globalnih vprašanjih Slovenija ni vedno enotna – opozicija je vladi očitala, da ni dovolj uravnotežena v zunanjih stališčih.
Kultura: sistemske spremembe, a razkol med ustvarjalci
Na področju kulture je vlada uvedla reforme, ki izboljšujejo položaj samozaposlenih, povečala sredstva za javne zavode in začela več kot 50 obnov kulturne dediščine. Kljub temu pa del kulturne sfere izraža nezadovoljstvo, zlasti zaradi ukinjanja nekaterih projektov iz prejšnjega mandata.
Razkol med nevladno in institucionalno kulturo ostaja odprto vprašanje.
Napredek na lestvicah: ugled države raste
Slovenija se je na indeksu človekovega razvoja uvrstila na 21. mesto med 193 državami – najvišje med vsemi sosedami.
Po indeksu zaznave korupcije je napredovala za šest mest (36. mesto), po indeksu svobode medijev pa z 54. na 33. mesto.
Tudi na indeksu “Good Country” smo se uvrstili na izjemno 8. mesto. Ti podatki kažejo, da je Slovenija na mednarodni ravni ponovno postala prepoznavna kot odprta, razvojno usmerjena in stabilna država.
Digitalizacija, okolje in gospodarstvo
Digitalna transformacija države se nadaljuje s prenovo eUprave in digitalizacijo upravnih postopkov. Okoljska politika je v ospredju predvsem po poplavah – z obnovo, poplavno varnostjo in investicijami v infrastrukturo.
Gospodarstvo beleži stabilno rast, kljub globalni negotovosti, vendar podjetja opozarjajo na administrativne ovire in pomanjkanje kadrov, zlasti v gradbeništvu in IT-sektorju.
Ne smemo pa pozabiti niti pridobljena sredstva za superračunalnik in tovarno umetne inteligence, ki bo stala v Mariboru. Slovenija je s tem projektom utrdila svojo pozicijo kot vodilna država na področju visokozmogljivega superračunalništva in umetne inteligence.
Tri leta dela – z napakami in zastoji, a tudi s konkretnimi premiki
Golobova vlada ni delovala brezhibno. Očitali smo ji počasnost, komunikacijske napake in zamujanje nekaterih reform. A po treh letih je jasno, da je naredila nekaj premikov, zlasti tam, kjer je več kot desetletje vladala stagnacija.
Tri leta po prevzemu oblasti vlada stoji pred novimi izzivi – ne le kako izpeljati že začete reforme, temveč tudi, kako ohraniti politično stabilnost, zaupanje in socialni dialog. Dosedanji dosežki kažejo, da so v številnih resorjih položeni trdni temelji za dolgoročne spremembe.
A pot do ciljev, ki bodo zadostili večini prebivalcev, bo zahtevala nadaljnje usklajevanje – tako znotraj koalicije kot z družbo.
Spletno uredništvo
