Tragedija v Valencii: Poplava iztrgala otroka iz očetovih rok
Dva tedna po uničujočih poplavah, ki so prizadele Valencio, prihajajo pretresljive novice. Reševalne službe so našle trupli dveh pogrešanih dečkov, triletnega Rubéna in petletnega Izana, ki ju je katastrofalna narava iztrgala iz varnega zavetja doma. Poplave, ki so konec oktobra prizadele Španijo, so prerasle v eno največjih naravnih nesreč v zgodovini države. Torrent, mesto v predmestju Valencie, je med najbolj prizadetimi območji.
Usodnega 29. oktobra je mati fantka odložila pri babici, ko se je odpravljala v službo. Zaradi napovedanih močnih padavin se je oče, Victor, hitro odpravil po sinova in ju pripeljal nazaj domov. Kmalu zatem, okoli 17:30, je babica poklicala sina, da preveri, ali sta vnuka varna. V hiši, ki se je že polnila z napetostjo zaradi neviht, se je družina poskušala umiriti ob večerji. A nekaj trenutkov pozneje se je zgodil nenaden izpad elektrike, nakar je v hišo trčil tovornjak, ki ga je s seboj prinesel deroči tok vode. Sledila je silovita poplava, ki je prostore v nekaj minutah zalila do višine dveh metrov.
V zadnjem poskusu, da reši sinova, je oče pograbil oba, a ju je voda neusmiljeno iztrgala iz njegovih rok. Tok ga je odnesel iz hiše, kjer mu je uspelo zgrabit drevo in se za las rešiti. Medtem sta dečka izginila v vodni ujmi. Victor je več ur preživel v nenehni borbi z močnim tokom in se oklepal upanja, da bo preživel, da bi lahko povedal ženi, kaj se je zgodilo.
Mama fantov, ki je delala v bližnjem supermarketu, se je želela nemudoma vrniti, ko je izvedela za nesrečo, a so bile poti neprevozne. Ponoči se je skupaj s taščo obupano trudila dobiti informacije o usodi moža in otrok, dokler ni od soseda prejela novice, da je Victor preživel. Sledila je naporna akcija iskanja pogrešanih dečkov, v kateri so sodelovali sosedje in družina, saj reševalne ekipe na mnogih prizadetih območjih še niso mogle priti do vseh ogroženih hiš.
Teta dečkov, Barbara Sastre, je v enem izmed intervjujev razkrila, kako zelo je bila družina izčrpana. Povedala je, da so z vsakim dnem izgubljali upanje, hkrati pa so vsak dan znova upali na čudež. Oče, Victor, je bil v neizmerni žalosti in si je nenehno očital, da sinov ni mogel rešiti. Družina se je medtem soočala tudi z izgubo njihove psičke, ki jo je poplava odnesla več kilometrov stran.
V Valenci se je zaradi izgube teh nedolžnih življenj dvignil val podpore in sočutja. Javnost po vsej Španiji se povezuje v izražanju solidarnosti s prizadeto družino, ki se bori z neizmerno bolečino, ki je po besedah tete Barbare ne morejo opisati z besedami.
Spletno uredništvo
