BERLIN: Zaradi davice umrl 10-letni deček

Tragedija v Berlinu opozarja na redko, a nevarno bolezen davico. 10-letni deček, ki ni bil cepljen, je umrl po večmesečnem zdravljenju, kar ponovno poudarja pomen cepljenja.

V berlinski bolnišnici je po večmesečnem boju z davico umrl 10-letni deček. Bolezen, ki je v zahodnem svetu zelo redka, je v Nemčiji terjala novo žrtev. Deček ni bil cepljen proti davici, kar je privedlo do hudega poteka bolezni. Zbolel je septembra, ko so ga zaradi akutnega vnetja mandljev sprejeli v bolnišnico v Potsdamu. Kasneje so mu diagnosticirali davico, zaradi katere so ga premestili v Berlin, kjer je bil na respiratorju. Kljub trudu zdravstvenih delavcev je bolezen terjala njegovo življenje.

Družinski primer in širše posledice

Ob iskanju dodatnih stikov je v dečkovi družini odkrili še enega obolelega člana, ki pa je bil cepljen. Pri njem je bolezen potekala v blagi obliki, kar znova potrjuje pomembnost cepljenja. Nemčija je v zadnjih letih zabeležila dva smrtna primera davice pri odraslih, medtem ko je bil v Sloveniji zadnji smrtni primer zaradi te bolezni zabeležen leta 1967.

Kaj je davica?

Davica (ali difterija) je akutna bakterijska okužba, ki jo povzroča bakterija Corynebacterium diphtheriae. Bolezen prizadene predvsem dihala (grlo, nos, sapnik) in redkeje kožo. Glavna nevarnost je strup (toksin), ki ga bakterija proizvaja in lahko povzroči resne zaplete v telesu.

Kako se prenaša?

Davica se širi:

• Kapljično (z dihanjem, kašljanjem, kihanjem okužene osebe),
• Preko okuženih predmetov (npr. igrač, posod, robčkov),
• Z neposrednim stikom s kožno obliko bolezni.

Simptomi davice

Glavni znaki okužbe so:

• Vnetje grla s sivobelo membrano na mandljih in zadnjem delu žrela,
• Oteženo dihanje in požiranje,
• Hripavost ali izguba glasu,
• Vročina in splošno slabo počutje,
• Otekle vratne bezgavke (“bikovski vrat”),
• Če se bakterijski toksin razširi po telesu: poškodbe srca, ledvic in živčevja.

Kožna oblika davice povzroča razjede, ki se slabo celijo.

Zapleti

Če se bolezen ne zdravi pravočasno, lahko toksin povzroči:

• Miokarditis (vnetje srčne mišice) → srčne motnje,
• Nevrološke poškodbe → ohromelost, težave z dihanjem,
• Okvaro ledvic,
• Smrt (brez zdravljenja umre 5–10 % bolnikov, pri otrocih in starejših pa tudi do 20 %).

Zdravljenje

• Antitoksin – protistrup, ki nevtralizira bakterijski toksin,
• Antibiotiki (penicilin, eritromicin) za uničenje bakterije,
• Intenzivna nega v hudih primerih (npr. umetno predihavanje).

Cepljenje proti davici

Najboljša zaščita je cepljenje (DTP ali DTaP cepivo), ki ščiti tudi pred tetanusom in oslovskim kašljem. V Sloveniji je cepljenje obvezno za otroke in se ponavlja v odrasli dobi (vsakih 10 let).

Davica: redka, a smrtonosna

Davica je v zahodnem svetu redka bolezen, vendar se še vedno pojavlja v drugih delih sveta, kot so Indija, Nigerija in Brazilija. Inkubacijska doba traja od 1 do 6 dni, bolezen pa se lahko pojavi v dveh oblikah: lokalno in kot razsoj toksina v kri. Lokalna davica se kaže z belkastimi oblogami, ki lahko ovirajo dihanje, medtem ko razsoj toksina povzroča resne zaplete na srcu in osrednjem živčevju.

Diagnoza davice temelji na kliničnih znakih in laboratorijskih preiskavah. Zdravljenje vključuje uporabo antitoksina in antibiotikov, ki odstranjujejo bacil in preprečujejo širjenje bolezni. Bolezen se preprečuje z učinkovitim cepljenjem, ki vključuje osnovno cepljenje in redne obnovitvene odmerke vsakih 10 let. V primeru stika z bolnikom se pregledajo osebe in po potrebi zdravijo z antibiotiki ter cepijo, če niso že bile cepljene.

Cepljenje je pomembno

Cepljenje ostaja ključna obramba proti davici, saj učinkovito preprečuje hude oblike bolezni in posledice. Smrtni primer v Berlinu je opomnik o pomembnosti cepljenja in zaščite pred to nevarno boleznijo. Davica, čeprav redka, ostaja grožnja, ki jo je mogoče preprečiti s pravočasnim cepljenjem.