Le teden dni pred parlamentarnimi volitvami, so napetosti v slovenski politiki na vrhuncu. V središču političnih razprav so predvolilni boji, ki potekajo na televizijskih soočenjih. Hrvaški mediji opozarjajo na ključni trenutek v zgodovini Slovenije, ki ga mnogi analitiki vidijo kot enega najpomembnejših od vstopa države v EU leta 2004.
Slovenci bodo morali odločiti, ali nadaljevati pot liberalnega, proevropskega modela ali pa se vrniti k desnim populistom, ki so jih po ocenah kritikov že enkrat usmerili na pot t.i. “madžarizacije”.
Politično prelomna odločitev
Premier in predsednik stranke Svoboda, Robert Golob, je v intervjuju za Sobotno prilogo Dela izpostavil, da smo priča kristalizaciji politične izbire med dvema različnima Slovenijama. Poudaril je, da gre za izbiro med koalicijami in ne posameznimi strankami, pri čemer je vsak glas za katerokoli koalicijsko stranko ključen.
Golobova vlada, ki je od leta 2022 skupaj s Socialnimi demokrati in Levico oblikovala vlado z udobno večino 53 poslancev v 90-članskem parlamentu, je pod drobnogledom Bruslja in evropskih prestolnic. Njihova pozornost je namenjena predvsem vprašanju, ali bo Slovenija ostala na poti evropskih vrednot ali se bo obrnila k desni politiki.
Viharji Golobove vlade
Golobova vlada se je soočala z vrsto izzivov, od odstopov ministrske ekipe decembra 2022 do škandalov in po mnenju nekaterih tudi neizpolnjenih reformnih obljub na področju zdravstva in javne uprave. Ti izzivi so načeli Golobov osebni ugled in oceno delovanja vlade, poroča hrvaški medij.
Na drugi strani političnega spektra stoji Janez Janša, veteran slovenske politike, ki se poteguje za četrti mandat na čelu vlade. Janša, nekdanji liberalni disident, se vse bolj povezuje z desnim populizmom, s trdimi stališči do priseljevanja in ostrimi napadi na medije. Njegovo zavezništvo z Viktorjem Orbánom in Robertom Ficem je pogosto omenjena točka v Golobovi kampanji.
Janševa vizija: Državo je treba “Vzeti nazaj”
Janša je napovedal, da bo stranka SDS izpodbijala rezultat predčasnega glasovanja na volitvah, saj zakon o volitvah v DZ ne dovoljuje združevanja predčasnih volišč. Po njegovem mnenju je nezakonitih volišč 26, pri čemer je posebej izpostavil ljubljansko.
V pogovoru za Politico je Golob opozoril na Janšo kot eksistencialno grožnjo evropskemu projektu, pri čemer je izpostavil možnost zavezništva med Janšo in Orbánom, ki bi lahko delovala na slabitvi EU od znotraj.
Golob zmanjšuje zaostanek
Javne ankete pred volitvami kažejo, da SDS vodi. Raziskava Mediane iz februarja 2026 je SDS uvrstila na 30,9 odstotka, medtem ko je Golobova Svoboda na 22,4 odstotka. Vendar pa najnovejša raziskava za Delo beleži rast Golobove stranke, ki je zmanjšala Janševo prednost na nekaj več kot dve odstotni točki.
Težava za levo in liberalno stran ni le Janševa priljubljenost, temveč tudi razdrobljenost prostora za Svobodo. Medtem ko SDS dosega okoli trideset odstotkov, se stranke levega centra večinoma gibljejo v enomestnih odstotkih, kar otežuje oblikovanje koalicij in zmanjšuje skupno volilno učinkovitost celotnega bloka, poroča telegram.hr.
Spletno uredništvo
