Matej Tonin se po tesnem glasovanju Evropskega parlamenta, na katerem mu poslanci z 306 glasovi proti 304 niso priznali poslanske imunitete, ne sprijazni z razpletom. V oddaji 24UR je zatrdil, da sta najmanj dva evropska poslanca po glasovanju uradno sporočila, da sta glasovala drugače, kot sta nameravala, zaradi česar naj bi bil dejanski rezultat po njegovem celo obrnjen. Toda prav tu se odpira zanimivo vprašanje: Tonin na eni strani pravi, da želi čim prej pred slovensko sodišče in dokončno zavrnitev obtožb, na drugi pa si še naprej prizadeva, da bi obdržal imuniteto, zaradi katere postopek zoper njega doslej ni mogel steči.
Razlika je bila minimalna. Za predlog pristojnega odbora Evropskega parlamenta, da Matej Tonin ohrani poslansko imuniteto, so glasovali 304 evropski poslanci, 306 jih je bilo proti. Evropski parlament je tako zavrnil priporočilo svojega odbora za pravne zadeve JURI in Toninu ni priznal imunitete v kazenski zadevi, povezani z nadzorom Knovsa na policiji novembra 2023.
Toda zgodba se z razglasitvijo rezultata ni končala. Tonin je že v Strasbourgu govoril o zmedi in tehnični napaki, sinoči pa je v oddaji 24UR svojo razlago še podrobneje predstavil. Po njegovem naj bi bila težava predvsem v tem, kako je bilo poslancem pojasnjeno, o čem pravzaprav glasujejo.
Z dvigom rok naj bi bilo jasno, elektronsko pa ne več
Tonin trdi, da se je zaplet začel že pri prvem glasovanju z dvigom rok. Po njegovih besedah naj bi bilo takrat jasno, da večina podpira ohranitev njegove imunitete, vendar se je predsedujoči kljub temu odločil rezultat preveriti še z elektronskim glasovanjem.
Nato naj bi nastala druga težava. Tonin zatrjuje, da je predsedujoči govoril o glasovanju o odvzemu imunitete, medtem ko so poslanci v resnici glasovali o predlogu odbora JURI, da se mu imunitete ne odvzame. Nekateri naj bi zato napačno razumeli, kaj pomeni glas za oziroma proti.
Po Toninovih besedah sta do 20. ure dva evropska poslanca tudi uradno zahtevala popravek svojega glasu, ker naj bi se pri glasovanju zmotila. Ker je bila razlika zgolj dva glasova, Tonin meni, da bi to dejansko pomenilo obraten rezultat.
Toda pravni učinek takšnih naknadnih popravkov bo treba še razjasniti. Iz samega dejstva, da poslanec po glasovanju sporoči drugačno glasovalno namero, še ni mogoče sklepati, da se s tem avtomatično spremeni že ugotovljeni rezultat. Po poročanju 24UR gre za položaj, o katerem bodo morale presojati pravne službe Evropskega parlamenta.
Šarec: Če so pri dvigu rok vedeli, kako glasujejo, nekaj ne gre skupaj
Povsem drugače je glasovanje v isti oddaji opisal evropski poslanec Svobode Marjan Šarec, ki je glasoval za to, da Tonin ostane brez imunitete. Dejal je, da sam v dvorani ni zaznal zmede, kakršno opisuje Tonin.
Šarec je opozoril tudi na zanimivo protislovje v Toninovi razlagi. Če je bilo pri glasovanju z dvigom rok poslancem jasno, kaj podpirajo, pri elektronskem glasovanju nekaj trenutkov pozneje pa naj bi se množično zmedli glede pomena istega glasovanja, je takšno razliko po njegovem težko pojasniti zgolj s tehnično napako.
Elektronsko preverjanje rezultata samo po sebi sicer ni nič nenavadnega. Če predsedujoči iz dvignjenih rok ne more zanesljivo ugotoviti večine, lahko zahteva natančnejšo obliko glasovanja. Končni elektronski rezultat je bil izjemno tesen, vendar jasen: 304 proti 306.
Toda zakaj je Toninu imuniteta tako pomembna?
Tu pridemo do politično najbolj zanimivega dela zgodbe.
Tonin poudarja, da ni sam vložil prošnje, naj mu Evropski parlament podeli imuniteto. Kot evropski poslanec jo ima, parlament pa odloča, ali jo bo v konkretnem postopku ohranil oziroma odvzel. Prav tako vztraja, da je postopek proti njemu politično motiviran.
Njegov argument je, da so bila dejanja, ki mu jih očita slovensko tožilstvo, storjena še preden je postal evropski poslanec, zato bi zaščita imunitete lahko prišla v poštev predvsem, če bi Evropski parlament presodil, da obstajajo elementi političnega pregona.
Pristojni odbor JURI mu je julija dejansko pritrdil vsaj v končnem priporočilu: s 13 glasovi proti odvzemu, desetimi za odvzem in enim vzdržanim je predlagal, naj parlament Toninu imunitete ne odvzame. Plenum je zdaj odločil drugače.
Toda Tonin je sinoči hkrati dejal, da se želi udeležiti postopkov v Sloveniji in da si želi, da se zadeva čim prej konča ter da sodišče zavrne očitke zoper njega.
Prav zato je vprašanje o njegovem vztrajanju pri imuniteti legitimno. Ne zato, ker bi dokazovalo njegovo krivdo – je ne. Temveč zato, ker obstaja očitna napetost med trditvijo, da si želi čimprejšnje sodne razjasnitve, in prizadevanjem za ohranitev procesne ovire, zaradi katere postopek zoper njega ne more normalno naprej.
Postopek je zaradi Toninove imunitete obstal
Specializirano državno tožilstvo je obtožni predlog vložilo proti štirim sedanjim oziroma nekdanjim članom Knovsa – Mateju Toninu, Jerneju Vrtovcu, Janezu Žaklju in Jožefu Horvatu. Očita jim kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic v povezavi z nenapovedanim nadzorom na policiji novembra 2023. Vsi očitke zavračajo in zanje velja domneva nedolžnosti.
Ker je Tonin medtem postal evropski poslanec, se je njegov položaj razlikoval od položaja preostalih treh. Zaradi njegove poslanske imunitete postopek zoper njega ni mogel nadaljevati po isti poti, zato je Specializirano državno tožilstvo Evropski parlament zaprosilo za njen odvzem.
Odločitev Evropskega parlamenta tako ni odločitev o tem, ali je Tonin kriv. Poslanci niso presojali njegove kazenske odgovornosti, temveč vprašanje poslanske imunitete in možnosti, da slovenski pravosodni organi postopek nadaljujejo.
Če bo odločitev o odvzemu imunitete obveljala, bo lahko slovenski postopek zoper Tonina nadaljevan. Šele tam bodo lahko dokazi tožilstva in obramba obdolženega predmet dejanske sodne presoje.
Kaj mu tožilstvo sploh očita?
Medtem so v javnost prišle nove podrobnosti obtožnega predloga. Po dokumentih, ki jih je pridobil 24UR, naj bi kriminalisti in tožilci zbrali podatke o tem, da so se člani Knovsa dogovarjali, za katere telefonske številke bodo pri policiji preverjali morebitne prikrite preiskovalne ukrepe. Šlo naj bi za skupno 15 številk.
Med drugim naj bi preverjali številke ljudi, povezanih z afero Dars. Po navedbah iz obtožnega predloga naj te osebe Knovsu ne bi podale pobud za izvedbo nadzora, kar je eden od elementov, na katerih tožilstvo gradi očitek o zlorabi pooblastil.
24UR je objavil tudi vsebino sporočila, ki naj bi ga Tonin po nadzoru poslal strankarskim kolegom oziroma osebam, povezanim z zadevo. Iz njega naj bi izhajalo, da jih je seznanil z ugotovitvijo, da v preteklih dveh letih za preverjane številke ni bil odrejen prisluh.
To so očitki tožilstva in vsebina obtožnega predloga, ne ugotovljena krivda. Prav sodni postopek je namenjen temu, da se ugotovi, ali so bila pooblastila Knovsa dejansko prekoračena in ali so bila ravnanja kazniva.
Tonin: Gre za politični pregon
Tonin na drugi strani vztraja, da je opravljal delo predsednika Knovsa in da ima celoten postopek politično ozadje. V podporo svoji tezi izpostavlja prav julijsko odločitev odbora JURI, ki je priporočil ohranitev njegove imunitete.
Po njegovem je odbor več mesecev pregledoval gradivo slovenskega tožilstva in njegove argumente ter ugotovil elemente političnega pregona. Zato je pričakoval, da bo glasovanje na plenarnem zasedanju zgolj formalnost.
Toda plenum Evropskega parlamenta na priporočilo odbora ni vezan. V ponedeljek ga ni podprl in je z razliko dveh glasov sprejel nasprotno odločitev.
Dva popravljena glasova zdaj ne moreta postati nadomestek za sodni postopek
Tonin ima vso pravico zahtevati, da Evropski parlament razjasni, ali je bilo glasovanje pravilno izvedeno. Če sta poslanca res napačno glasovala zaradi nejasnega vodenja postopka, mora parlament tudi to vprašanje obravnavati skladno s svojimi pravili.
Toda spor o dveh glasovih ne odgovarja na precej pomembnejše vprašanje, ki že skoraj tri leta visi nad afero Knovs: ali so člani komisije pri nadzoru policije ravnali v okviru svojih pooblastil ali so jih zlorabili?
Tega odgovora ne more dati niti Matej Tonin niti njegovi politični nasprotniki. Prav tako ga ne more dati Evropski parlament. Dati ga lahko sodišče po izvedenem postopku.
Zato Toninovo prizadevanje za ohranitev imunitete ni dokaz njegove krivde in ga tako tudi ne smemo predstavljati. Je pa povsem legitimno vprašanje, zakaj nekdo, ki javno poudarja, da želi čimprejšnjo sodno zavrnitev očitkov, toliko politične energije vlaga v to, da bi ohranil zaščito, ki takšno sodno presojo odlaga.
Če je njegov argument, da gre za politični pregon, utemeljen, mora biti tudi ta argument resno obravnavan. Če pa odločitev Evropskega parlamenta obvelja, bo razpravo o krivdi ali nedolžnosti končno mogoče preseliti tja, kamor sodi – iz televizijskih studiev in parlamentarnih dvoran pred sodišče.
Spletno uredništvo
