Tiha nevarnost poletja: zakaj med dopustom pogosteje pride do možganske kapi?

Poletje je za večino ljudi čas oddiha, potovanj in sprostitve, vendar zdravniki opozarjajo, da visoke temperature prinašajo tudi večje tveganje za nekatere resne zdravstvene zaplete. Med njimi je tudi možganska kap, ki lahko prizadene vsakogar, čeprav je tveganje največje pri starejših, ljudeh z visokim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo, boleznimi srca in ožilja ter kadilcih.

Vročina, dehidracija in večje obremenitve organizma lahko ustvarijo razmere, v katerih se poveča možnost za nastanek krvnega strdka ali druge motnje prekrvitve možganov. Prav zato strokovnjaki poudarjajo, da poleti ne smemo podcenjevati nenadnih nevroloških simptomov, saj je pri možganski kapi odločilna prav vsaka minuta.

Zakaj vročina poveča tveganje?

Ko se temperature povzpnejo nad 30 stopinj Celzija, telo začne izgubljati več tekočine s potenjem. Če izgubljene tekočine ne nadomeščamo dovolj hitro, pride do dehidracije, kri pa postane gostejša. To lahko poveča tveganje za nastanek krvnih strdkov, ki lahko zamašijo žile v možganih.

Poleg tega vročina obremeni srce in ožilje. Krvne žile se razširijo, krvni tlak lahko niha, srce pa mora delati intenzivneje, da ohranja normalno telesno temperaturo. Pri ljudeh, ki že imajo bolezni srca in ožilja ali druge kronične bolezni, lahko takšne spremembe predstavljajo dodatno tveganje.

Nevarnost je še večja med dopustom, ko ljudje pogosto spremenijo dnevno rutino, popijejo premalo vode, več časa preživijo na soncu ali pa zaradi sproščenega vzdušja pozabijo redno jemati predpisana zdravila.

Kdo je najbolj ogrožen?

Možganska kap se sicer lahko pojavi tudi pri mlajših ljudeh, vendar se tveganje z leti povečuje. Najbolj ogroženi so starejši od 65 let, osebe z visokim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo, povišanim holesterolom ali motnjami srčnega ritma, predvsem atrijsko fibrilacijo.

Večje tveganje imajo tudi kadilci, ljudje s prekomerno telesno težo ter tisti, ki se premalo gibajo. Poleti pa so posebej ranljivi tudi posamezniki, ki veliko časa preživijo na prostem, opravljajo fizično zahtevna dela ali se ukvarjajo z intenzivno športno aktivnostjo v največji vročini.

Strokovnjaki opozarjajo, da lahko že nekaj ur hude dehidracije pomembno vpliva na delovanje celotnega organizma, zato je preventiva izjemno pomembna.

GROM – štiri črke, ki lahko rešijo življenje

Pri možganski kapi je najpomembnejše, da simptome prepoznamo čim prej. V Sloveniji se uporablja preprosta metoda GROM, ki si jo lahko zapomni vsak.

G – Govor: oseba govori nerazločno, težko oblikuje besede ali ne razume povedanega.

R – Roka: ena roka nenadoma oslabi ali je oseba ne more dvigniti oziroma jo težko zadrži v zraku.

O – Obraz: povešen ustni kot ali asimetrija obraza, ki je še posebej opazna ob nasmehu.

M – Minute: če opazite katerega od teh znakov, ne odlašajte. Takoj pokličite 112, saj je pri možganski kapi čas eden najpomembnejših dejavnikov uspešnega zdravljenja.

Čim hitreje bolnik pride do ustrezne zdravstvene oskrbe, večja je možnost, da bodo posledice manjše ali jih sploh ne bo.

☀️ NASVET DNEVA

💧 V vročih poletnih dneh redno pijte vodo, ne izpuščajte predpisanih zdravil in si zapomnite metodo GROM. Če opazite motnje govora, oslabelost roke ali povešen obraz, takoj pokličite 112 – hitro ukrepanje lahko reši življenje.

Simptomi, ki jih ljudje pogosto spregledajo

Možganska kap se ne začne vedno dramatično. Včasih se prvi znaki razvijejo postopoma ali pa jih ljudje pripišejo utrujenosti, vročini ali nizkemu krvnemu tlaku.

Poleg motenj govora, povešenega obraza in oslabelosti okončin se lahko pojavijo še nenadna izguba vida na enem očesu, dvojni vid, močan glavobol brez jasnega vzroka, motnje ravnotežja, omotica ali nenadna zmedenost.

Prav zato zdravniki opozarjajo, da je bolje enkrat preveč poklicati nujno medicinsko pomoč kot enkrat premalo. Čakanje, da bodo težave minile same od sebe, lahko pomeni izgubljen dragocen čas.

Kaj storiti ob sumu na možgansko kap?

Če pri sebi ali drugi osebi opazite znake možganske kapi, najprej ostanite mirni in takoj pokličite 112. Ne čakajte, da bi se stanje izboljšalo, in prizadetega ne vozite sami v bolnišnico, razen če vam tako svetujejo zdravstveni dispečerji.

Med čakanjem naj oseba miruje. Če je pri zavesti, naj udobno sedi ali leži z rahlo privzdignjenim zgornjim delom telesa. Ne ponujajte ji hrane ali pijače, saj ima lahko težave s požiranjem, kar poveča nevarnost zadušitve.

Če oseba izgubi zavest, vendar diha, jo namestite v stabilni bočni položaj in spremljajte njeno stanje do prihoda reševalcev.

Kako lahko tveganje zmanjšamo?

Čeprav vseh dejavnikov tveganja ni mogoče odpraviti, lahko z nekaj preprostimi ukrepi pomembno zmanjšamo možnost za možgansko kap.

V vročih dneh je pomembno redno piti vodo, tudi če nismo žejni. Izogibati se je treba dolgotrajnemu zadrževanju na soncu v času največje vročine ter večje fizične napore prestaviti v jutranje ali večerne ure.

Ljudje, ki imajo visok krvni tlak ali druge kronične bolezni, naj tudi med dopustom redno jemljejo predpisana zdravila in ne izpuščajo kontrolnih meritev. Zdrav življenjski slog, uravnotežena prehrana, redna telesna dejavnost in opustitev kajenja ostajajo najboljša dolgoročna zaščita.

Hitro ukrepanje lahko pomeni razliko med popolnim okrevanjem in trajno invalidnostjo

Možganska kap ostaja eden najpogostejših vzrokov smrti in dolgotrajne invalidnosti, vendar sodobna medicina omogoča zelo učinkovito zdravljenje – če bolnik pravočasno pride v bolnišnico.

Prav zato je poznavanje metode GROM izjemno pomembno. Štiri preproste črke lahko pomagajo prepoznati prve znake bolezni in rešijo življenje ali preprečijo trajne posledice. Poletje naj bo čas sprostitve, ne pa razlog, da prezremo opozorilne znake, ki jih telo pošilja. Ko gre za možgansko kap, je vsaka minuta neprecenljiva.

💡 STE VEDELI?

🧠 Pri ishemični možganski kapi lahko zdravniki v določenih primerih z zdravili ali posegom ponovno vzpostavijo pretok krvi v možganih. Uspešnost zdravljenja pa je močno odvisna od tega, kako hitro bolnik pride do ustrezne zdravstvene oskrbe.

Spletno uredništvo