Slovenija krepi obrambo: Investicije v bolnišnice in znanost
Na včerajšnji novinarski konferenci je premier Robert Golob predstavil novo strategijo obrambne in varnostne politike, ki bo omogočila, da Slovenija že letos nameni dva odstotka BDP za obrambne izdatke. Obrambni proračun bo do leta 2030 postopoma narasel na tri odstotke BDP, kar je več od prej načrtovanih dveh odstotkov. Cilj je povečanje odpornosti države skozi različne investicije.
Primarno bo rast obrambnih izdatkov dosežena z vključevanjem že načrtovanih investicij v infrastrukturo. Premier Golob je napovedal ustanovitev aktivnih rezervnih sil, ki bodo organizirane po vzoru nekdanje teritorialne obrambe. Vključitev infrastrukturnih projektov v obrambne izdatke bo omogočilo, da Slovenija doseže načrtovane cilje brez dodatnega obremenjevanja proračuna.
Investicije v infrastrukturo
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je poudarila, da so koridorji, kot sta Koper-Madžarska in Koper-Hrvaška, ključnega vojaškega pomena po mnenju Nata. Na teh poteh so identificirana ozka grla, ki jih bo treba izboljšati, pri čemer bo namenjenih 211 milijonov evrov za te investicije.
Razširitev Slovenske vojske
Minister za obrambo Borut Sajovic je napovedal širitev aktivne sestave slovenske vojske in povečanje pogodbene rezerve z 10 na 30 tisoč pripadnikov. Ta širitev bo omogočala boljšo pripravljenost Slovenije na morebitne varnostne izzive.
Vključitev zdravstvenih in znanstvenih investicij
Obrambni izdatki bodo vključevali tudi investicije ministrstva za zdravje in ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je izpostavila prenovo Bolnišnice Petra Držaja v Ljubljani kot del obrambnih izdatkov. Prav tako bo gradnja Centra za kibernetsko varnost, ki se bo začela še letos, vključena v obrambni proračun.
Finančni vidik in mednarodne obveze
Finančni minister Klemen Boštjančič je napovedal prošnjo Evropski komisiji za odstopno klavzulo, kar bi omogočilo, da povečanje proračunskega primanjkljaja zaradi obrambnih izdatkov ne bo kršilo evropskih proračunskih pravil. Ta poteza je odziv na zahteve Nata po povečanju obrambnih izdatkov na tri odstotke, z dodatnimi sredstvi za projekte povezane z obrambo.
Prihodnji načrti in časovnica
Nova strategija vključuje cilje zmogljivosti Slovenske vojske in načrt za povečanje obrambnih izdatkov do leta 2040. Poleg tega naj bi se krepila obrambna industrija, infrastruktura za dvojno rabo, vojaške zdravstvene zmogljivosti in raziskave. Predvideno je postopno povečanje obrambnih izdatkov do treh odstotkov BDP do leta 2030, z nadaljevanjem te ravni do konca razvojnega obdobja.
Nova obrambna in varnostna politika predvideva tudi medresorsko in koalicijsko usklajevanje, javno razpravo ter kasnejšo obravnavo v Državnem zboru.
Spletno uredništvo Toti Maribor
