Danes zjutraj so se v nemški deželi Saška-Anhalt odprla volišča, kjer bodo volilci do 18. ure izbirali svoje predstavnike v deželni parlament. V središču pozornosti je skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD), ki ji ankete napovedujejo prepričljivo zmago.
Kljub temu ostaja vprašanje, ali ji bo uspelo zbrati dovolj mandatov za samostojno oblikovanje vlade, saj druge stranke še naprej zavračajo sodelovanje z njo.
Volitve v senci AfD
Volilni dan v Saški-Anhalt, deželi z 2,1 milijona prebivalcev, ki je po velikosti primerljiva s Slovenijo, poteka v znamenju pričakovanj o rekordni podpori AfD. Volilna udeležba bo ključna, saj bo že kmalu po zaprtju volišč znana prva napoved izidov.
Javnomnenjske ankete napovedujejo, da bo AfD prejela med 41 in 43 odstotkov glasov, s čimer bi močno presegla trenutne krščanske demokrate (CDU), ki lahko računajo na približno 22 odstotkov podpore. Na tretjem mestu bi se s približno 12 odstotki glasov znašla Levica, medtem ko naj bi prag za vstop v parlament prestopili tudi SPD in Zeleni.
Pritiski na kanclerja Merza
Če bo AfD dosegla visoko podporo, se bo povečal pritisk na kanclerja Friedricha Merza, saj stranka že dalj časa pridobiva podporo na vzhodu države in zaradi nezadovoljstva z gospodarskim stanjem tudi na zahodu. Ulrich Siegmund, glavni kandidat AfD v Saški-Anhalt, je optimističen glede izida volitev.
Požarni zid pod vprašajem
Nemške stranke so že pred časom vzpostavile tako imenovani požarni zid, s katerim se zavezujejo, da ne bodo sodelovale s skrajno desnimi strankami, kot je AfD. Vendar pa levo usmerjeno populistično Zavezništvo Sahre Wagenknecht, ki deli AfD-jeve protimigrantske in proruske poglede, ni izključilo sodelovanja z njimi, če pridejo v parlament.
Morebiten vstop AfD v vlado v Saški-Anhalt bi bil njen največji uspeh v 13-letni zgodovini in bi postal politični pretres za Nemčijo, saj bi po drugi svetovni vojni prvič skrajno desna stranka prevzela oblast v eni izmed 16 zveznih dežel.
Občutljivost trenutne politične situacije v Nemčiji je očitna, saj se bodo volitve v Saški-Anhalt pokazale kot preizkus za demokratične standarde in politično zrelost države. Vprašanje ostaja, ali bo požarni zid vzdržal ali pa bodo politične razmere zahtevale nove kompromise.
Spletno uredništvo
