Slovensko kmetijstvo v krizi: Pomanjkanje gnojil ogroža pridelavo hrane
V Sloveniji se soočamo z resnimi težavami v kmetijstvu, saj je uvoz dušičnih gnojil v Evropsko unijo drastično upadel. To je sprožilo alarm pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki opozarja na resna tveganja za stabilnost kmetijske proizvodnje in posledično prehranske varnosti. KGZS namreč poroča, da trenutne zaloge gnojil pokrivajo le približno 45 do 50 odstotkov potreb za letošnjo letino, kar bi lahko ogrozilo tudi priprave na prihodnje leto.
Po podatkih Evropske komisije je uvoz dušičnih gnojil v januarju znašal zgolj 179.877 ton, kar predstavlja več kot 80-odstotni upad v primerjavi z lanskim letom in pomeni manj kot 16 odstotkov običajne ravni. KGZS pojasnjuje, da je do tega prišlo zaradi uvedbe mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM), ki je bil sprejet maja 2023. Ta mehanizem zavezuje podjetja, ki uvažajo blago v EU, k nakupu CBAM certifikatov za izenačitev cen izpustov ogljikovega dioksida, kar je močno vplivalo na uvoz dušičnih gnojil, ki sicer predstavljajo približno 46 odstotkov celotne porabe gnojil v EU.
Nevarnost zmanjšanja pridelave hrane
KGZS opozarja, da so cene gnojil januarja narasle za približno četrtino glede na povprečje leta 2024. Stroški gnojil predstavljajo med 15 in 30 odstotkov vseh vhodnih stroškov kmetijske pridelave. Trenutne zaloge gnojil so tako nezadostne, kar predstavlja veliko tveganje za kmetovalce, ki že več let zmanjšujejo uporabo dušičnih gnojil zaradi visokih cen energentov in negotovosti na trgih. Od leta 2021 do 2023 se je poraba dušika močno znižala, leta 2024 pa se je le rahlo stabilizirala, vendar še vedno ostaja pod predkriznimi ravnmi. KGZS opozarja, da slovensko kmetijstvo nima zadostnih rezerv za prilagoditev novim razmeram, kar lahko resno ogrozi pridelavo hrane in ekonomski položaj kmetij.
Poziv vladi k takojšnjemu ukrepanju
KGZS od vlade pričakuje jasno opredelitev do nastalih razmer in oceno vpliva na slovensko kmetijstvo. Prav tako pozivajo k pobudi Slovenije na ravni EU za začasno zadržanje ali prilagoditev izvajanja CBAM za gnojila. KGZS predlaga tudi pripravo nacionalnih interventnih ukrepov, ki bi omogočili državne pomoči, ter vzpostavitev krizne koordinacije s predstavniki kmetijskega sektorja za sprotno spremljanje zalog in pravočasno ukrepanje.
Spletno uredništvo
