Leta 2024 se je na slovenskem nepremičninskem trgu zgodil občuten padec prodaje stanovanj in hiš, čeprav so cene še naprej rasle. Po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS) so se cene stanovanjskih nepremičnin v Ljubljani dvignile za 500 evrov na kvadratni meter, kar pomeni, da povpraševanje še vedno presega ponudbo.
Kljub upadu števila transakcij pa cene še naprej rastejo, kar kaže na močno povpraševanje in zadostno količino denarja na trgu.
Vpliv makroekonomskih pogojev in vladnih ukrepov
GURS ugotavlja, da so kljub ugodnim makroekonomskim kazalnikom in nižanju bančnih obrestnih mer transakcije na nepremičninskem trgu upadle. K temu so prispevale tudi napovedi vladnih ukrepov, kot so obdavčitev stanovanj in omejitve kratkoročnega oddajanja. Najpomembnejši dejavnik pa ostaja rast cen, ki onemogoča širšemu delu prebivalstva dostop do nepremičnin.
Rast cen po Sloveniji
Po Sloveniji so cene stanovanj zrasle za 10 odstotkov, cene hiš za 9 odstotkov, medtem ko so cene zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb poskočile za 17 odstotkov. Upad števila prodaj je bil najbolj izrazit pri zemljiščih za gradnjo, kjer je število prodaj v primerjavi z letom 2023 padlo za 20 odstotkov, v primerjavi z letom 2021 pa za več kot 45 odstotkov.
Najdražja in najcenejša območja
Najvišje cene stanovanj so bile zabeležene v Ljubljani, kjer je povprečna cena presegla 4.500 evrov/m2. Najdražja območja so Rudnik, Viško polje ter center Ljubljane. Na drugi strani lestvice so najcenejša stanovanja v Prekmurju, Zasavju in Beli krajini.
Cene hiš so bile najvišje v Ljubljani, kjer je povprečna cena hiše dosegla 405 tisoč evrov. Sledijo alpska turistična območja in Slovensko primorje. V teh regijah so cene glede na leto 2023 zrasle, kar še dodatno kaže na neustavljiv trend rasti cen.
Ali se nepremičninski trg res ohlaja?
Na GURS-u menijo, da se trg postopoma ohlaja, kar pa Udovič iz GZS-ja zanika. Trdi, da povpraševanje še vedno presega ponudbo, kar pomeni, da cene ostajajo visoke. Poudarja, da bo do sprememb prišlo le, če se bo bistveno povečala ponudba ali zmanjšalo povpraševanje.
Najemniški trg in prazna stanovanja
Udovič izpostavlja, da najemniški trg ne more zaživeti zaradi visokih cen najemnin in številnih praznih stanovanj. Po ocenah je v Sloveniji približno 180.000 praznih stanovanjskih enot, vendar so mnoge od teh za bivanje neprimerne ali pa so oddane “na črno”.
Čeprav vlada načrtuje gradnjo dodatnih najemnih stanovanj, pa se Udovič sprašuje, koliko teh bo dejansko zgrajenih. Kljub temu se pričakuje, da bodo nova stanovanja zmanjšala pritisk na povpraševanje in s tem stabilizirala cene na trgu.
Spletno uredništvo
