Slovenska znanstvenika prejela prestižno Zoisovo nagrado

Slovenija je ponovno v središču znanstvene pozornosti, saj bodo na slovesnosti 8. novembra v Cankarjevem domu podelili najvišja državna priznanja za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti.

Med dobitniki Zoisove nagrade za življenjsko delo sta izjemna znanstvenika: prof. dr. Milena Horvat z Instituta Jožef Stefan in akad. prof. dr. Slavko Splichal s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Prispevek prof. dr. Milene Horvat k varovanju okolja

Prof. dr. Milena Horvat že več kot štiri desetletja raziskuje kroženje kemijskih snovi v okolju ter njihov vpliv na ljudi. S svojim pionirskim delom je razvila napredne metode za določanje nizkih koncentracij škodljivih snovi, ki omogočajo natančno spremljanje sprememb v okolju. Njeno delo je pomembno tako v nacionalnem kot mednarodnem okolju, saj je poskrbela za primerljivost meritev med laboratoriji in državami. V raziskave vključuje tudi lokalne prebivalce in zagotavlja, da so izsledki dostopni širši javnosti.

Akad. prof. dr. Slavko Splichal: Vizionar na področju javnega mnenja

Akad. prof. dr. Slavko Splichal je že več kot pet desetletij na čelu raziskav o javnem mnenju, družbenem komuniciranju ter vplivu politike, kapitala in tehnologije na medije. Njegovo delo je ključno za razumevanje prehoda javnosti iz obdobja razsvetljenstva v digitalno dobo. Kot profesor in znanstveni urednik je odločilno prispeval k uveljavitvi komunikologije v Sloveniji ter njeno povezavo z globalnimi raziskovalnimi tokovi.

Puhova nagrada za življenjsko delo: Prof. dr. Ferdinand Gubina

Prof. dr. Ferdinand Gubina, upokojeni profesor Fakultete za elektrotehniko UL, prejme Puhovo nagrado za življenjsko delo. Njegove raziskave na področju elektroenergetskih sistemov so pripeljale do zanesljive in varne oskrbe z električno energijo v Sloveniji. Njegovo delo sega tudi na področje avtomatizacije energetskih objektov ter je bilo ključno pri razvoju novih tehnologij za načrtovanje in upravljanje električnih omrežij.

Novi preboji v astronomiji: Ambasadorstvo znanosti

Priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije je prejela znanstvenica, ki je slovensko astronomijo ponesla v mednarodne vode. Sodelovanje z Mednarodno astronomsko zvezo in Evropskim astronomskim društvom je slovenskim raziskavam omogočilo globalno prepoznavnost, kar odpira vrata za nadaljnje mednarodno sodelovanje.

Raziskave, ki spreminjajo svet: Nagrajenci za vrhunske dosežke

• Prof. dr. Ingrid Milošev: Njene raziskave na področju korozije in zaščite materialov so ključne za podaljšanje življenjske dobe kovinskih izdelkov in razvoj okolju prijaznih zaščitnih plasti.
• Dr. Borut Klabjan: Njegovo delo na področju zgodovine srednjeevropskih meja je pomembno za razumevanje medkulturnih interakcij in preteklih zgodovinskih dogodkov.
• Prof. dr. Nataša Poklar Ulrih: Njene raziskave na področju bioaktivnih spojin iz naravnih virov prispevajo k razvoju bolj zdravih in trajnostnih živil.
• Prof. dr. Sašo Džeroski: Pionirsko delo na področju umetne inteligence in razložljivega strojnega učenja odpira nove možnosti za raziskave v znanosti.

Zoisova priznanja in Puhova priznanja: Inovativnost v znanosti

Zoisova priznanja prejmejo Mateja Sedmak, Barbara Gornik, Zorana Medarić, Hana Uršič Nemevšek, Kristina Sepčić in Ademir Hujdurović, medtem ko Puhovo priznanje prejme Aleksandra Lobnik. Njihova dela segajo od matematike in elektronike do farmakogenomike in senzorskih tehnologij, kar prispeva k napredku znanosti in industrije.

Odbor, ki ga imenuje vlada, vsako leto podeli do 15 nagrad in priznanj. Dobitniki Zoisovih in Puhovih nagrad ter priznanja ambasador znanosti prejmejo po 30.000 evrov, medtem ko dobitniki priznanj prejmejo po 10.000 evrov. Slovenija tako že od leta 1998 izjemno nagrajuje dosežke na področju znanosti in razvoja.

Spletno uredništvo