Vlada je sprejela odločitev o ukinitvi začasnega vnovičnega nadzora na mejah s Hrvaško in Madžarsko. Minister za notranje zadeve Franci Matoz je pojasnil, da se policija umika s točk mejnih prehodov, nadzor pa bo po novem izveden v drugačnih in boljših oblikah dela policije.
Ta pristop je po oceni vlade nujen zaradi občutnega povečanja migracij na zahodnobalkanski migracijski poti v letošnjem letu.
Novi pristopi k nadzoru mej
Na današnji seji je vlada sprejela sklep o ukinitvi začasnega nadzora na notranjih mejah s Hrvaško in Madžarsko. V. d. generalnega direktorja policije Danijel Lorbek je pojasnil, da se nadzor meje ukinja opolnoči. Policisti se bodo umaknili z mejnih prehodov, prometna signalizacija bo spremenjena tako, da bo prehod neoviran, opremo pa bodo umaknili in nadaljevali delo v matičnih enotah.
Minister za notranje zadeve Franci Matoz je poudaril, da ukinitev nadzora ne bo zmanjšala varnosti, temveč jo bo izboljšala. “Ocenili smo, da je povsem nepotrebno da bi policisti sedeli v kabinah na nekdanjih mejnih prehodih, saj se ilegalni prehodi državne meje dogajajo nedvomno izven teh točk. Zato je vlada tak ukrep odpravila. Glede na začetek turistične sezone, glede na stanje na naših cestah, kjer se zaradi nespametnih potez Darsa ustvarjajo prometni zastoji, je povsem nepotrebno, da se policija ustvarja dodatne zastoje pri prehodu meje. Še pomembneje pa je, da bomo te policiste usmerili v izvajanje naključnih kontrol, zaradi česar se bo učinkovitost pri odkrivanju nedovoljenih prehodov državne meje izboljšala, pa tudi odkrivanje drugih nedovoljenih ravnanj,” je pojasnil Matoz.
Migracije in ukrepi Evropske komisije
Matoz je poudaril, da vlada z odpravo nadzora sledi priporočilom Evropske komisije glede nujnosti in sorazmernosti ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah. Evropska komisija je minuli teden Slovenijo in še osem drugih članic schengenskega območja, med njimi tudi Italijo in Avstrijo, ki izvajata nadzor na meji s Slovenijo, pozvala k postopni odpravi mejnega nadzora. V petek se bo namreč v državah članicah začel v celoti izvajati pakt o migracijah in azilu, ki bo po navedbah Bruslja pomembno prispeval k izpolnjevanju pogojev za postopno odpravo nadzora na notranjih mejah.
Kot je pojasnil Matoz, pakt sestavlja deset zakonodajnih aktov, s katerimi je bil prenovljen evropski okvir za upravljanje azila in migracij. Po njegovi oceni je Slovenija na začetek izvajanja pakta vsebinsko pripravljena. Sprejela je ključne strateške in operativne dokumente, izvedla aktivnosti za organizacijsko in procesno pripravljenost ter zagotovila črpanje evropskih sredstev.
Zakonski okvir in prihodnji koraki
Kljub temu ostaja odprto vprašanje zakonodajnega okvira, poudarja Matoz. Predlog zakona, ki bi izvajanje pakta ustrezno uredil v slovenskem pravnem redu, namreč ni bil sprejet pravočasno, je dejal. Po njegovih besedah prejšnja vlada potrebnih rešitev ni pripravila pravočasno, čeprav je imela za to na voljo dve leti časa.
Vlada je danes razpravljala tudi o možnosti, da bi pravno praznino začasno zapolnila z uredbo o izvajanju pakta o migracijah in azilu, a je po besedah ministra presodila, da z uredbo ni mogoče nadomestiti določb, ki sodijo v zakonsko materijo, zato je ni sprejela. Matoz je zagotovil, da bodo kljub nepopolni implementaciji pakta pristojni organi naloge izvajali na podlagi zakona o mednarodni zaščiti in pooblastil policije ter zagotavljali vse zahtevane standarde.
Slovenija nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko izvaja od oktobra 2023, nedavno ga je podaljšala še za šest mesecev do 21. decembra letos. Uvedla ga je zaradi poslabšanja varnostnih razmer na Bližnjem vzhodu in povečane nevarnosti terorizma, potem ko je iz istih razlogov nadzor na meji s Slovenijo uvedla Italija. Tudi ta se je nedavno odločila za vnovično podaljšanje.
Matoz je povedal tudi, da je “zgrožen”, da prejšnje vodstvo ministrstva za notranje zadeve ni pripravilo zakona o implementaciji pakta o migracijah in azilu in napovedal, da bo te postopke pospešil.
Ker bodo ti ukrepi ciljno usmerjeni, bo tudi učinkovitost pri preprečevanju nezakonitih prehodov meje in drugih oblik kriminalitete veliko boljša kot do sedaj, je še prepričan Matoz.
Spletno uredništvo
