V Uradnem listu, objavljenem 10. februarja, je predsednica republike, Nataša Pirc Musar, razglasila Zakon o zaščitnih ukrepih zoper strateške tožbe za onemogočanje javnega udejstvovanja, ki ga je Državni zbor sprejel 28. januarja 2026. Ta zakon, znan tudi kot ZZUSTOJU, bo začel veljati petnajst dni po objavi. Njegov glavni cilj je zaščita svobode izražanja, svobode znanosti in umetnosti, ter pravice do združevanja in javnega sodelovanja, zlasti pri obravnavi zadev javnega interesa.
SLAPP tožbe, kratice za “Strategic Lawsuits Against Public Participation”, so pogosto usmerjene proti novinarjem, medijskim hišam, raziskovalcem, žvižgačem, aktivistom, umetnikom, sindikalistom in drugim organizacijam civilne družbe. Namen takšnih tožb ni uveljavljanje pravic, temveč utišanje kritičnih glasov, omejevanje svobode izražanja in zastraševanje, kar resno ogroža demokracijo.
Evropska direktiva in slovenska nadgradnja
Zakon ZZUSTOJU temelji na evropski anti-SLAPP Direktivi (EU) 2024/1069, ki državam članicam nalaga uvedbo mehanizmov za preprečevanje zlorabe sodnih postopkov. Slovenija je šla še korak dlje, saj je ureditev razširila tudi na domače civilne postopke, ne le na čezmejne, kot zahteva direktiva. V zadnjih letih se tako v Sloveniji kot v Evropi povečuje število tožb, vloženih z namenom zastraševanja in nadlegovanja javno aktivnih posameznikov. Te tožbe pogosto vlagajo finančno močnejši tožniki, ki jih spremljajo pretirani odškodninski zahtevki, več vzporednih tožb in zavlačevanje postopkov. Posledično toženi strani nastajajo visoki stroški in dolgotrajni stres.
Mehanizmi zaščite in prednosti za tožene stranke
Novi zakon uvaja različne mehanizme, ki jih lahko tožena stranka uporabi, če je tožba prepoznana kot SLAPP. Če sodišče prepozna znake zlorabe, lahko tožeči stranki naloži plačilo varščine, kar preprečuje vlaganje neutemeljenih in šikanoznih tožb. “Če tožeča stranka v roku, ki ga določi sodišče, ne plača varščine, se šteje, da je tožbo umaknila,” je jasno zapisano v zakonu.
Zakon prav tako določa, da mora sodišče takšne primere obravnavati prednostno, tožbo pa lahko zavrže že v zgodnji fazi, če je očitno neutemeljena. Če tožnik s SLAPP tožbo ne uspe, mora toženi strani povrniti vse sodne stroške, vključno s plačilom odvetnika. Tožena stran pa lahko zahteva dodatno odškodnino, če ji je zaradi zlorabljenega postopka nastala škoda. Zakon predvideva tudi kaznovanje tožeče stranke in njenega pooblaščenca, če se ugotovi zloraba. Poleg tega zakon omogoča toženi stranki dostop do posebnih oblik pomoči in zaščite.
Slovenski zakon proti SLAPP tožbam je pomemben korak k zaščiti svobode izražanja in javnega udejstvovanja, s čimer se utrjuje demokratični prostor in zmanjšuje vpliv finančno močnejših tožnikov na utišanje kritičnih glasov.
Spletno uredništvo
