Slovenija na digitalnem dnu: Raziskava razkriva padanje računalniške pismenosti osmošolcev
Rezultati raziskave ICILS, ki je preučevala računalniško in informacijsko pismenost osmošolcev po svetu, kažejo, da so digitalne kompetence slovenskih osmošolcev med letoma 2013 in 2023 opazno upadle. Učenci iz Slovenije so leta 2023 v povprečju dosegli 485 točk, kar je primerljivo z dosežki vrstnikov na Hrvaškem, vendar zaostaja za številnimi evropskimi državami, kot so Češka, Finska, in Nemčija. To je precejšnje poslabšanje v primerjavi z letom 2013, ko so slovenski osmošolci dosegli 511 točk.
Evropska unija si je zastavila cilj zmanjšanja deleža učencev z nizkimi dosežki pri digitalnih veščinah pod 15 % do leta 2030. Trenutni podatki za Slovenijo pa kažejo, da je delež takšnih učencev kar 51 %. To pomeni, da več kot polovica slovenskih osmošolcev ni dosegla osnovne ravni digitalne pismenosti, kar je precej višje od mednarodnega povprečja.
Raziskava je pokazala, da so dekleta v Sloveniji v povprečju dosegla višje rezultate v digitalni pismenosti kot fantje (497 točk v primerjavi s 471 točkami), razkorak pa se od leta 2013 ni bistveno spremenil. Pri računalniškem mišljenju – veščini, ki vključuje reševanje kompleksnih problemov z algoritmičnimi pristopi – slovenski učenci zaostajajo, saj so dosegli le 448 točk, kar je pod mednarodnim povprečjem.
V Sloveniji manj osmošolcev uporablja računalnike za šolske namene v primerjavi z mednarodnim povprečjem, za druge dejavnosti izven šole pa je uporaba zaslonov nadpovprečna. Prav tako slovenski starši redkeje omejujejo čas, ki ga otroci preživijo pred zasloni, kar bi lahko vplivalo na razvoj veščin uporabe IKT v izobraževalne namene.
Čeprav slovenski ravnatelji poročajo o dobri opremljenosti šol z računalniki in učitelji izražajo zadovoljstvo s tehnično podporo, raziskava kaže, da digitalna orodja v šolah niso dovolj integrirana v pouk. Učenci poročajo, da veliko digitalnih znanj pridobivajo zunaj šole. Razlike v dosežkih med šolami so precej manjše od razlik med posameznimi učenci znotraj šol, kar kaže na pomembno vlogo individualnih dejavnikov pri pridobivanju digitalnih znanj.
Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj je ob predstavitvi rezultatov napovedal več ukrepov, ki bodo naslovili izzive na področju računalniške in informacijske pismenosti. Ključni poudarki vključujejo posodobitev učnih načrtov, vključitev digitalnih kompetenc v vse predmete ter izboljšanje usposabljanja učiteljev in ravnateljev. Minister Logaj je poudaril pomen nadaljnjega raziskovanja vzrokov za trenutno stanje, da bi oblikovali učinkovite strategije za izboljšanje digitalnih spretnosti.
ICILS je prva in edina mednarodna raziskava, ki meri računalniško in informacijsko pismenost mladih. Letošnja raziskava, v kateri je sodelovalo 34 držav, je zajela reprezentativen vzorec slovenskih osnovnih šol, vključno s 3.318 osmošolci in 2.337 učitelji. Raziskava omogoča poglobljeno razumevanje, kako širše šolsko okolje in domače okolje vplivata na razvoj digitalnih kompetenc, ter nudi možnost primerjave med državami in analize ključnih trendov na tem področju.
Rezultati raziskave ICILS za leto 2023 so opozorilo, da Slovenija nujno potrebuje dodatna prizadevanja za krepitev digitalnih kompetenc med mladimi, saj bo le tako lahko konkurirala v hitro razvijajočem se digitalnem svetu. Napovedani ukrepi Ministrstva za vzgojo in izobraževanje so prvi korak v smeri izboljšanja, a bo za dolgoročni napredek ključno vzpostaviti sistem, ki bo nenehno podpiral in spodbujal razvoj digitalne pismenosti mladih v Sloveniji.
Spletno uredništvo
